Jadran Lenarčič: Uspešni smo lahko le, če smo odprti
Prvi teden januarja se Delovo uredništvo tradicionalno poslovi od minulega leta s tistim, ki ga je zaznamoval v najžlahtnejšem smislu besede. Delova osebnost leta je priznanje, ki smo ga nocoj v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma podelili že tridesetič. Dolgo vrsto eminentnih imen umetnikov, politikov, podjetnikov, človekoljubov v novem desetletju 21. stoletja nadaljuje Jadran Lenarčič, ki že poldrugo desetletje vodi največji znanstvenoraziskovalni inštitut v državi.
»Čeprav sem že skoraj 15 let direktor in sem danes oblečen v natakarja, sem ostal znanstvenik. V življenju si to, kar imaš v srcu,« je povedal nagrajenec. »Uspešni smo lahko le, če smo odprti, če izmenjujemo in tekmujemo z drugimi zunaj naših meja. Znanost je kot padalo, deluje, če je odprto. V znanosti delaš le to, česar ne znaš, in ne tega, kar znaš, drugače ni napredka.« V svojem zahvalnem govoru je Lenarčič citiral tudi kolega z univerze Stanford, da je vsak razlog, da česa ne moreš narediti, prazen. »Najboljši čas, da bi posadil drevo, je bil pred dvajsetimi leti, če ga takrat nisi posadil, je najboljši čas danes.« je poudaril.
Lenarčič zaključuje trideseterico izjemnih posameznikov, ki so v 29 letih dobili prestižno Delovo priznanje. Ni treba ponavljati, da so bili med njimi tako umetniki, podjetniki, politiki, športniki, humanitarni delavci.
Dr. Jadran Lenarčič je dolgoletni direktor naše največje in najpomembnejše znanstveno-raziskovalne ustanove. Na Institutu Jožef Stefan že petnajsto leto uspešno vodi in usmerja znanstveni potencial petstotih doktorjev znanosti, ki v laboratorijih oblikujejo prihodnost naše države.
Kot znanstvenik je eden od pionirjev in utemeljiteljev robotske kinematike, biorobotike ter humanoidinih robotov ter tudi danes med najbolj cenjenimi avtorji in predavatelji na tem znanstvenem področju.
V minulem letu je bil tako vabljeni predavatelj na Znanstveni akademiji v Bologni, kot član skupine Evropske komisije je sooblikoval dokument o obetavnih tehnologijah, ki bodo oblikovale naša življenja v prihodnosti, odlikovan pa je bil tudi s francoskim redom viteza nacionalnega reda za zasluge.
A pred desetletji, ko je izbiral svojo pot, je bila znanost le ena izmed možnih, nanjo ga je zaneslo skoraj po naključju, ko se je odločal med študijem športa, matematike, sociologije, filozofije, umetnosti. Morda se lahko za to, da ima, kot sam pravi, danes najlepšo službo na svetu, pravzaprav edino, ki bi jo lahko opravljal, zahvali temu, da je znal prisluhniti navdihu. Ta je zanj najpomembnejše vodilo, saj pravi, da razum človeka drži na istem mestu, korak v neznano pa je po njegovih besedah mogoč samo z domišljijo.
Odločitev za znanstvenika
A zakaj ravno v začetku dvajsetih let 21. stoletja odločitev za znanstvenika? Kot je poudaril odgovorni urednik Dela Uroš Urbas, smo stopili v obdobje, za katerega že danes vemo, da bo prineslo velike spremembe. »V negotovih časih pa je še toliko bolj pomembno, da znamo spoštovati ustvarjalne, kritične, razgledane in pogumne posameznike. Kot družba moramo omogočiti okolje, ki te lastnosti vzpodbuja in jih ima za vrlino.«
Jadran Lenarčič v svojem govoru:
»V bližnji prihodnosti bo moral vsak posameznik, vsaka skupnost ali narod govoriti štiri jezike, materin jezik (slovenščina), angleški jezik (ki je že postal lingua franca), računalniški jezik (internet, vodenje robotov, umetno inteligenco) ter jezik ustvarjalnosti. Slednji je podlaga znanosti, umetnosti, gospodarstvu, inovativnosti, šolstvu – napredku!«
Če smo lani z Delovim prestižnim naslovom nagradili vrhunsko medicino (Delova osebnost leta 2018 sta postala kirurga Uroš Ahčan in Vojko Didanovič), smo tokrat vrhunsko znanost. Ker je Institut »Jožef Stefan« zaradi velikosti in svoje vloge v mednarodnem prostoru simbol vse slovenske znanosti, raziskovanja, tehnološkega razvoja, inovativnosti, lahko rečemo, da je Lenarčič krmar slovenske znanosti. Ne nazadnje vodi petsto doktorjev znanosti. Zdaj zaključuje tretji in hkrati zadnji mandat na čelu inštituta, julija bo izpolnil pogoje za upokojitev. »To zame pomeni začetek nove poti, popolno predanost umetniškemu ustvarjanju,« je povedal v nedavnem pogovoru, a tudi, da svojih vrat ne bo povsem zaprl. Če ga bodo povabili, se bo z veseljem odzval in pomagal z izkušnjami.
Besede, zgodbe, privilegiji
Delovo osebnost leta 2019 je uredništvo skupaj z bralci izbralo med izjemnimi posamezniki, ki so vsak po svoje pustili sledi v minulem letu. Med deseterico finalistov so bili še Janez Cerar in Igor Vovk, Nina Šenk, Primož Roglič, Ninna Kozorog, Alojz Ihan, Alan Hranitelj, Edward Clug, Lučka Kajfež Bogataj z Mladimi za podnebno pravičnost, Andrej Razdrih in Gojko Zalokar.
»V uredništvu Dela namreč posebno pozornost namenjamo prav posameznikom, ki zaradi svoje močne integritete, poguma, izvirnosti, vztrajnosti, empatije ter ponotranjenega občutka za temeljni družbeni prav izstopajo iz povprečja in nas s svojimi dejanji navdihujejo,« je povedal odgovorni urednik Dela Uroš Urbas, ki je dodal, da med take sodijo vsi letošnji nominiranci. »Zaradi njih je naša družba boljša in bogatejša. Zaradi njih je naša prihodnost manj negotova.«
Sicer pa je zbrane v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nagovoril tudi predsednik vlade Marjan Šarec, v imenu medijske hiše Delo je glavna direktorica Nataša Luša spomnila, da ni pomembno samo, kaj kdo reče, ampak tudi, kdo to reče. »Zato zaupamo besedam, ki jih naši novinarji skrbno izberejo, postavijo v besedne zveze in jih smiselno povežejo v celoto – v zgodbo.«
V znamenju besed je potekala celotna slovesnost v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, ki jo je režiral Matej Filipčič, vodila pa sta jo novinarka Dela Vesna Milek in igralec MGL Matej Puc, ob glasbenih točkah Tomislava Jovanovića - Tokca in Ane Bezjak.
