Zapuščeno območje, ki se hitro spreminja v izjemen dragulj
»Navdušeni smo nad razvojem mest. Želimo ustvarjati zdrava, uporabna in pešcem prilagojena mesta, ne da bi bilo treba mesto širiti zunaj njegovih meja,« nam je povedal direktor podjetja Corwin Slovenija, Michal Maco, ki je v Slovenijo prišel pred šestimi leti, ko se je slovaško podjetje Corwin razširilo tudi k nam.
Michal Maco, direktor podjetja Corwin Slovenija: »Gradnjo smo začeli pred približno enim letom, dosegli smo že nivo pritličja s prvim jedrom, kar je za nas velik mejnik. Prvi stebri in stene pritličja že stojijo. Držimo se časovnice, in če bo šlo vse tako kot doslej, predvidevamo, da se bodo prvi najemniki vselili leta 2026.«
Po Kvartetu v Šiški bo Vilharia vaša druga stavba v Ljubljani. Ponaša se z obetavnim opisom – najbolj zelena poslovna stavba v Ljubljani. Kako v Corwinu razumete pojem trajnost?
Vilharia bo postala največja poslovna stavba v Sloveniji. Ne samo to, bo tudi najbolj trajnostna. Pridobili smo platinasti certifikat LEED, želimo si pridobiti tudi certifikatom LEED zero carbon. To bo prvi objekt v Sloveniji z obema certifikatoma.
Običajno ljudje, ko slišijo besedo trajnost, najprej pomislijo na naravo, zelenje. Toda trajnost kot pojem je veliko bolj zapletena. Zajema okoljske, družbene, pa tudi ekonomske dejavnike.
V Corwinu trajnost razumemo kot izboljšanje izdelka. Trajnost je glavni način, kako dobiti boljši izdelek za uporabnika, pa tudi za mesto in okolico. Ljubljana ima velik problem s podzemno vodo, z visoko gladino podzemne vode, ki ob močnejših nevihtah vodi v hude poplave. To težavo poskušamo spremeniti v prednost. Vilharia se ogreva in hladi s podzemnimi toplotnimi črpalkami voda-voda, kar ni samo bolj ekološko in trajnostno, ampak tudi bolj učinkovito. Količina energije, ki jo vložimo v proizvodnjo toplote in hladu, je veliko nižja in učinkovitejša od standardnega vira ogrevanja in hlajenja.
V Corwinu postavljate zelene strehe na vse svoje projekte. Kakšen je vpliv zelene strehe na stavbo in mesto?
Prva in najpomembnejša prednost je zmanjšanje tako imenovanega učinka mestnega toplotnega otoka. V najbolj vročih dneh v letu se mesta pregrejejo, zelene strehe pa odvzamejo toploto in znatno znižajo temperature v neposredni bližini. Merjenje temperature na strehi naše poslovne stavbe v Bratislavi je pokazalo veliko temperaturno razliko med našo in standardno streho, in sicer kar 24 stopinj Celzija.
Vilharia bo imela aktivno zeleno streho, ki bo dostopna najemnikom in deloma tudi širši javnosti. Zelena streha zagotavlja prostor za klepet, odmor med delom in po delu, sprostitev in ne nazadnje tudi sestanke. Mislim, da bo zelena streha Vilharie res zelo edinstven element, ne samo na ljubljanskem trgu poslovnih prostorov, ampak tudi na širšem, srednjeevropskem.
Ena od prednosti zelenih streh je tudi učinkovito upravljanje deževnice. S tem ko zelene strehe »odvzamejo« deževnico, ki prek strehe tudi lažje izhlapeva, zmanjšamo pritisk na zmogljivosti kanalizacijskega sistema, ki je že tako na meji. Del deževnice porabljamo tudi za zalivanje.
Vilharia je že prejela predcertifikat LEED Platinum. Kako to vpliva na povpraševanje med najemniki?
Predcertifikat LEED Platinum je zelo dober okvir za merjenje trajnosti znotraj zgradb, saj pokriva celoten življenjski cikel stavbe. Pomaga nam objektivno načrtovati in zgraditi stavbo ter jo upravljati.
Že zaradi tega certifikata je stavba bolj vabljiva za multinacionalna podjetja. V naši stavbi v Bratislavi, ki ima tudi platinasti certifikat LEED, ima regionalni sedež podjetje Mercedes-Benz. Med našimi najemniki so še številna druga mednarodna podjetja, kot sta Beiersdorf in Dentsply, ki so stavbo izbrala prav zaradi certifikata. Ta je dokaz najvišje kakovosti notranjih prostorov, obenem pa s takšnim certifikatom podjetja povečujejo svoj ugled.
Posebej privlačna pri Vilharii je lokacija. Zakaj je v tem primeru tako pomembna?
V bistvu gre za središče prihodnjega prometnega vozlišča Ljubljane, zato bo Vilharia pomemben del prihodnjega mestnega jedra Ljubljane. Ljubljana ima zelo lepo in strnjeno mestno jedro, staro zgodovinsko mestno jedro. Manjka le še neka osrednja poslovna četrt. Vilharia bo pomemben del tega osrednjega poslovnega okrožja, skupaj z glavno železniško postajo, glavno avtobusno postajo in vsemi drugimi komercialnimi projekti, ki se gradijo okoli.
Katere so glavne prednosti, če ima podjetje svoje prostore v Vilharii?
Navdušen sem, da bo Vilharia del prihodnje trajnostne poslovne skupnosti v Ljubljani. Eden naših glavnih ciljev je, da pod eno streho združimo podjetja, ki imajo podobno miselnost, cilje in pristop k poslovanju. Podjetja oziroma bodoči najemniki s svojimi pisarnami v Vilharii potrjujejo svojo zavezanost trajnosti in tudi skrbi za zaposlene. Prostori v Vilharii bodo skladni z načeli ESG.
Mislim, da se podjetja v Sloveniji zelo dobro zavedajo okoljskih ciljev in tega, kaj okvir ESG pomeni zanje. To je verjetno eden od razlogov za veliko povpraševanje po pisarniških prostorih v Vilharii. Seveda jih je prepričala tudi ekskluzivna lokacija stavbe tik ob železniški in avtobusni postaji.
In kaj to prinaša zaposlenim?
Delo v privlačni zgradbi krepi splošno zadovoljstvo zaposlenih in produktivnost. Podjetje, ki ima prostore v trajnostni in arhitekturno zanimivi stavbi, pritegne nove talente ali obdrži obstoječe.
Naš cilj je ustvariti tudi zelo atraktivno pritličje objekta, ki bo služilo ne le bodočim uporabnikom objekta, ampak tudi obiskovalcem in sosednjim prebivalcem.
Ena od naših prednosti je tudi zagotavljanje bolj zdravega delovnega okolja v objektu. Trudimo se vlagati v kakovostnejša okna in fasade, ki izboljšujejo okolje v zgradbi, kar vodi do nižje stopnje obolelosti kot v standardnih stavbah. To pa prispeva k večji produktivnosti. Seveda so to prednosti z vidika uporabnika, potem so tu še prednosti z vidika soseske, kot je izkoriščenost prometa.
Uporabniki Vilharie bodo zaradi njene lokacije potrebovali bistveno manj avtomobilov za pot do stavbe in nazaj, saj smo v središču bodočega prometnega vozlišča in zelo dobro povezani z javnim prometom Ljubljane. Poleg tega bo imela Vilharia tudi garažo za kolesa, tako da že sama kolesarska infrastruktura resnično motivira uporabnike za uporabo kolesa.
Kot eden vodilnih nepremičninskih razvijalcev oblikujete podobo številnih evropskih mest, vključno z Ljubljano, z enim zaključenim in dodatnimi štirimi projekti. Opišite Corwinov poslovni model in zakaj ste se odločili usmeriti v revitalizacijo degradiranih območij in trajnostno gradnjo?
Corwin je zavezan vodilnemu položaju na področju trajnostne gradnje.
Corwin je trenutno aktiven v Bratislavi, Ljubljani in Pragi. Začeli smo kot majhno podjetje z zaposlenimi, ki so predani dobremu urbanizmu, naravi in življenju v mestih. Prihajamo iz Bratislave na Slovaškem, v Ljubljano smo prišli pred šestimi leti s prvim projektom Kvartet v Šiški.
Že od vsega začetka nas zanimajo trajnostne prakse znotraj segmenta, ki je bil vedno precej konservativen. Včasih je težko premikati meje znotraj nepremičnin in gradbeništva. Vseeno pa uživamo v vlogi vodilnih na tem področju in dajemo zgled drugim na trgu. Vedno poudarjamo dobro in produktivno sodelovanje z mestom, državo in vsemi akterji. Prav tako poskušamo uvajati nove standarde in načine, kako razvijati nepremičninski trg. Ko iščemo nove priložnosti na trgu, se poskušamo osredotočiti na prenovo degradiranih območij.
Kaj bo mesto pridobilo s projektom Vilharia in podobnimi projekti?
Ustvarjamo nova območja in nove funkcije mesta brez potrebe po zazidavanju zelenih površin.
Degradirana območja, ki so imela v preteklosti drugačno, predvsem industrijsko funkcijo, lahko imenujemo črne luknje v mestu. Ta funkcija zaradi več razlogov ni več aktualna in jo je treba preoblikovati v novo. Običajno so degradirana območja v osrednjih delih mesta in ustvarjajo meje v mestih. Prenovljeno degradirano območje pa odpravlja te meje, saj se odpira mestu in povezuje različne mestne četrti. Tako je pri vseh naših projektih v Ljubljani.
S ponovnim razvojem degradiranih območij in uvedbo novih funkcij zmanjšamo potrebo po prevozu znotraj mest, zato se zmanjša pritisk na prometno infrastrukturo.
Obenem prenova degradiranih območij pomaga upravljati deževnico. V starem opuščenem območju se deževnica zadržuje ali gre v kanalizacijo. Ko območje preoblikujemo v novo mestno četrt, uvedemo tudi učinkovite načine ravnanja z deževnico.
Za svoje projekte se odločate za skandinavske biroje. S čim so vas prepričali pri Vilharii?
Za Vilhario smo na arhitekturnem natečaju izbrali dansko podjetje Schmidt Hammer Lassen, saj so se učinkovito spopadli z globino stavbe. Z južne fasade so vpeljali atrije znotraj stavbe, kar poveča dnevno svetlobo v pisarnah, hkrati pa ustvarja atraktivne zunanje površine. Takšna arhitekturna zasnova zagotavlja intimen prostor za najemnike in hkrati komunicira z okolico.
Vilharia ni edini vaš projekt na tem delu Ljubljane. Kaj še pripravljajo vaši sodelavci?
Poleg Vilharie pripravljamo projekte na Masarykovi, na Šmartinski in Linhartovi cesti. Vsi ti projekti so del nastajajočega osrednjega poslovnega središča Ljubljane.
Naš naslednji stanovanjski projekt v Ljubljani bo na Masarykovi cesti, kjer bo nastala stanovanjska stolpnica s približno 280 stanovanji in bo v osrednji del Ljubljane prinesla unikaten dizajn. Objekt je zasnoval eden vodilnih arhitekturnih studiev iz Norveške – Snøhetta. Z Masarykovo cesto želimo prispevati novo raven bivanja v Ljubljani, hkrati pa želimo biti del nove osrednje poslovne četrti.
V Ljubljani naj bi zraslo tudi t. i. petminutno mesto. Kaj pomeni ta naziv?
Naš največji projekt bo med Šmartinsko cesto in Kolinsko, kjer bodo dela tako obsežna, da govorimo o mestni četrti, kjer bo tisoč stanovanj in pisarniških prostorov. Želimo si, da bi ljudje vse, kar potrebujejo za življenje, našli znotraj te četrti in da jim ne bi bilo treba uporabljati avtomobila, saj bo velik poudarek na visoki kakovosti javnih prostorov in tudi na povezavi te četrti z okolico.
Označili smo jo za tako imenovano »petminutno mesto«; vse, kar potrebujete, dosežete v petih minutah hoje. Hkrati bo na robu ljubljanskega mestnega jedra, tako da bo le podaljšek obstoječega mestnega jedra proti severovzhodu, proti BTC-ju.
Trenutno smo v fazi izdelave urbanističnega koncepta tega predela. Sodelujemo s studiem Cobe iz Københavna, ki v Ljubljano prinaša idejo københavnskega življenjskega sloga in urbanizma, saj verjamemo, da imajo prebivalci Ljubljane in Københavna podobne vrednote, kar zadeva življenje v mestih.
Ena najboljših lokacij v Ljubljani za stanovanjsko funkcijo je po vašem mnenju na Linhartovi. Kako daleč ste s tem projektom?
Lokacijo na Linhartovi res vidimo kot eno najboljših v Ljubljani za bivalno funkcijo. Menimo, da ima celoten predel, ki ga omejujejo Dunajska, Vilharjeva in Linhartova ulica, velik potencial, ne le zaradi trenutnih funkcij Gospodarskega razstavišča in Baragovega semenišča ter večjega mestnega parka, ampak tudi zaradi uvajanja stanovanjskih površin.
Trenutno smo v postopku OPPN (občinski podrobni prostorski načrt) in smo prepričani, da bomo zelo kmalu lahko izvedli nov stanovanjski projekt na tem območju.
Poleg štirih projektov, na katerih še delate v Ljubljani, in nekaterih drugih v Pragi in Bratislavi, ste uspešno zaključili devet projektov. Med slednjimi je tudi stanovanjska soseska Kvartat v Šiški, ki obsega štiri stolpnice in je vaš prvi zaključeni projekt v Ljubljani. Kako kaže s prodajo stanovanj?
V Kvartetu smo zelo hitro prodali vsa razen treh stanovanj. To kaže, da je Ljubljana potrebovala nove visokokakovostne bivanjske enote. Preostala tri premium stanovanja v Kvartetu vidimo kot dobro priložnost za naložbo. To so nekatera najbolj edinstvena stanovanja v Ljubljani z dih jemajoči razgledi na mesto in Alpe.
Naročnik oglasne vsebine je Corwin
