Kolektivna zavarovanja so referenca na trgu dela
Delodajalci v Sloveniji napovedujejo, da bodo v drugi polovici leta 2023 povečevali število zaposlenih. Po napovedih Zavoda za zaposlovanje RS bodo potrebovali več kot 36.000 novih sodelavcev. Ker je kadrovski bazen že precej izpraznjen, bodo imeli mnogi kadroviki pri iskanju precej težav. Konkurenca za vsakega posameznega dobrega delavca bo vse hujša, zato bo ključno, kaj bo delodajalec kandidatu lahko ponudil. Tako paket ugodnosti postaja vse pestrejši, v njem pa imajo pomemben delež tudi kolektivna zavarovanja.
Veliko zlasti večjih podjetij je že vzpostavilo kolektivno shemo prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ), saj to kot temeljna oblika varčevanja za starost v Sloveniji obstaja že več kot dve desetletji. Decembra lani je bilo v PDPZ vključenih že nekaj manj kot 600.000 zaposlenih oziroma 60 odstotkov vseh zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kolektivne sheme, v katere se posamezniki vključujejo preko svojega delodajalca, ki delno ali v celoti financira pokojninski načrt v breme svojih sredstev, je na prelomu leta omogočalo 9469 delodajalcev. Medtem ko zaposlenemu tako zavarovanje predstavlja finančno varnost po upokojitvi, delodajalca prepriča s tem, da se premije priznajo kot davčna olajšava pri davku od dobička ali davku od dohodkov iz dejavnosti, izvzete pa so tudi iz obračuna davkov in prispevkov. To pomeni, da je za delodajalca to ceneje, kot če bi delavcu za znesek premije povečal plačo.
Skrb za zdravje se povečuje
Druga, veliko mlajša zavarovalna vrsta, so kolektivna zdravstvena zavarovanja v več različicah. Na splošno zanimanje za ta zavarovanja, tako individualna kot kolektivna, v zadnjih letih zlasti zaradi okoliščin in stanja v javnem zdravstvenem sistemu, hitro raste. Ker se čakalne vrste v zdravstvu kljub vladnim ukrepom še vedno podaljšujejo, se posamezniki na ta način želijo izogniti čakanju na zdravnika. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je namreč pri 72 odstotkih storitev čakanje na termin obravnave daljše od dopustne meje.
Posledica je predolga pot do specialista, posega, terapije, kar lahko privede do dodatnih zdravstvenih zapletov, potek rehabilitacije je slabši in okrevanje daljše ter manj uspešno.
Neučinkovitost zdravstvenega sistema udari tudi delodajalca, saj izgublja zaradi dolgih bolniških odsotnosti.
Neučinkovitost zdravstvenega sistema pa udari tudi delodajalca, saj izgublja zaradi dolgih bolniških odsotnosti. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se je v prvem kvartalu letos v primerjavi z istim obdobjem lani za 17 odstotkov (na 245.604) povečalo število zavarovancev v bolniškem staležu, večje je število izgubljenih delovnih dni. V prvih treh mesecih letos je bilo samo zaradi bolezni izgubljenih 1,54 milijona delovnih dni v breme delodajalca in 1,69 milijona delovnih dni v breme ZZZS. Z vključitvijo v kolektivno dodatno zdravstveno zavarovanje delodajalci svojim zaposlenim zagotovijo hitrejšo in boljšo zdravstveno obravnavo stanj, ki jih vključujejo police, tako povečujejo lastno produktivnost, pa tudi svoje reference na trgu dela.
Tako na primer v Prvi osebni zavarovalnici opažajo, da zaradi razmer na trgu dela vedno več delodajalcev v svoje zaposlitvene pakete vgrajuje zavarovalne produkte, ki so del zagotavljanja socialne varnosti njihovih zaposlenih za daljše časovno obdobje. Njihova ponudba obsega dodatno pokojninsko zavarovanje in dodatno zdravstveno zavarovanje, na voljo pa ni samo posameznikom, ampak tudi delodajalcem. Podjetij, ki imajo pri Prvi sklenjeno veljavno kolektivno pogodbo, ki jim omogoča, da skrbijo za finančno varnost oziroma zdravje svojih zaposlenih, je že več kot 3000.
Dobre izkušnje
Ker je dodatno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji v primerjavi s PDPZ še razmeroma novo in redko, zavest o njegovih prednostih pa se krepi vzporedno z zaznavanjem težav v javnem zdravstvu, je logično, da zanimanje za to prostovoljno zavarovanje hitro narašča. Vključuje se vse več posameznikov, pa tudi podjetij. V Prvi postrežejo s podatki: »Konec prvega kvartala letos smo beležili 58-odstotni dvig zbrane zavarovalne premije na različnih oblikah dodatnih zdravstvenih zavarovanj glede na enako obdobje lani. V Prvini celotni strukturi zbrane zavarovalne premije zdravstvena zavarovanja danes predstavljajo 12-odstotni delež.«
Izbira zavarovalnih kritij, obseg števila zdravstvenih obravnav pri specialistih in višina zavarovalne vsote pri operativnih posegih so v celoti prilagojeni potrebam podjetja. Skleniti je mogoče tudi različne kombinacije zavarovalnih kritij, za hitrejše zdravljenje – na primer za ključne kadre – pa je na voljo tudi paket Nadstandard, kjer ni potrebna niti napotnica osebnega zdravnika.
Vključitev v dodatno zdravstveno zavarovanje PRVA Zdravje od leta 2022 naprej svojim zaposlenim omogoča tudi Skupina Domel. »Zavarovanje zagotavlja hitro naročanje na specialistične preglede, rehabilitacijo in manjše operativne posege v največ desetih delovnih dneh. Vključitev v to zavarovanje ima pozitivne učinke za naše podjetje, saj omogoča hitro vrnitev zaposlenih na delo. Konec lanskega leta je bilo v to zavarovanje vključenih 64 odstotkov zaposlenih v Skupini Domel, medtem ko je 23 odstotkov vključenih plačevalo tudi zavarovanje za svoje družinske člane. Zavarovanje je številnim zaposlenim omogočilo hitrejšo specialistično obravnavo. V letu 2022 je bilo skupno 243 koriščenj zavarovanja, od tega je 87 odstotkov predstavljalo preglede, desetina rehabilitacije in fizioterapije, ter tri odstotke manjše operativne posege. Nekateri zaposleni so delili pozitivne izkušnje po uporabi zavarovanja, saj so lahko opravili pregled že v manj kot petih delovnih dneh,« so povedali v Domelu.
Kmalu še kolektivno življenjsko zavarovanje
V drugi polovici letošnjega leta pa nameravajo v Prvi osebni zavarovalnici podjetjem ponuditi še kolektivno življenjsko zavarovanje. S tem podjetje ne bo zavarovalo svojega poslovanja, ampak bo svojim zaposlenim oziroma njihovim najbližjim omogočilo finančno varnost v primeru nepredvidenih dogodkov, kot so naravna ali nezgodna smrt, trajna nezmožnost za delo zaradi bolezni ali nezgode in dolgoročna odsotnost z dela zaradi ene izmed hudih bolezni.
