Pomembno je krepiti odnose z lokalnimi dobavitelji živil

Naše zdravje je pogojeno z ustrezno prehrano. Priporočljivo je uživanje sezonske zelenjave in sadja, ki je optimalno dozorelo in ima višjo hranilno vrednost.

Krajša veriga od proizvajalca do končnega kupca ima poleg zagotavljanja večje kakovosti živila tudi pozitivne učinke na naravno okolje, saj zmanjšuje onesnaževanje zaradi transporta. Ne gre prezreti tudi širšega družbenega pomena samopreskrbe, saj ta spodbuja ohranitev in razvoj podeželja.

Koliko je Slovenija samopreskrbna

Odvisno od vrste živila. Po čisto svežih začasnih podatkih Statističnega urada RS so bile stopnje samopreskrbe pri nas leta 2022 v primerjavi z letom 2021 višje pri skoraj vseh živalskih bilancah, znižale pa so se pri rastlinskih bilancah, razen pri sadju. Pri mesu se je v povprečju zvišala za dve odstotni točki na 87 odstotkov. Povečala se je samopreskrba z govedino, za malenkost se je zmanjšala pri najbolj deficitarni svinjini, in tudi perutnini, ki pa je sicer še vedno pridelamo več, kot je porabimo.

Zelenjave smo lani sami pridelali manj kot leta 2021, medtem ko je samopreskrba s sadjem z izrazito skromnega leta 2021 zrasla za 15 odstotnih točk na še vedno nizkih 29 odstotkov. Domača proizvodnja sadja je bila skoraj trikrat večja kot leto prej, znašala je 93.000 ton. Povprečni Slovenec je imel lani tako na voljo 133 kilogramov sadja, 115 kilogramov žita, 105 kilogramov zelenjave, 87 kilogramov mesa, 70 kilogramov krompirja, 11 kilogramov jajc in kilogram medu.

Dolgoročne vezi

Pogoj za to, da pride na naše krožnike kakovostna lokalna hrana, je sodelovanje v prehranski verigi. V podjetju Spar Slovenija že več let neguje partnerstvo z nekaterimi lokalnimi pridelovalci sadja in zelenjave ter mesa. Zavedajo se, da dobri odnosi zagotavljajo kupcem bolj zaželeno izbiro živil na policah. Po ugotovitvah varuha odnosov v prehranski verigi je v Sparu kar 70 odstotkov svežega blaga slovenskega izvora.

S tem, ko vzpostavljajo dolgoročne vezi – z vnaprej vzajemno določenim odkupom pridelkov in delitvijo tveganj – ustvarjajo stabilne pogoje za dolgoročno rast in usmerjen razvoj poslovnih partnerjev. Druga plat iste zgodbe je hkratno informiranje in izobraževanje potrošnikov o prednostih lokalne ponudbe in o pasteh odločanja o nakupu izključno na podlagi cene. Ne nazadnje pa si trgovec tako zagotavlja kakovostne in predvidljive nabavne vire, s pestro ponudbo vse bolj zaželenih domačih izdelkov pa vzgaja zveste kupce.

Imamo, česar v Evropi ni

Pri zagotavljanju kakovostne lokalne ponudbe sadja in zelenjave so ključni izzivi povezani z vremenom, zato odkup iz leta v leto precej niha. A tega ni mogoče preprečiti. Partnerji, torej trgovec in njegova mreža lokalnih pridelovalcev sadja in zelenjave, pa lahko vplivajo s pravilnim izborom rastlinskih vrst in sort ter organizacijo učinkovite logistike.

Spar sodeluje tako z velikimi kot z majhnimi slovenskimi pridelovalci sadja in zelenjave ter vsemi kmetijskimi zadrugami oziroma posredno z njihovimi člani s tovrstno ponudbo. Sezona je na vrhuncu, na policah so že prvi pomladni slovenski pridelki: jagode, češnje, šparglji, mladi česen, mlada čebulica, por, solata, mlado zelje, prve bučke, kumare, prvi mladi krompir, paradižnik ...

»Kot pridelovalcu sadja in zelenjave nam sodelovanje s Sparom zagotavlja konstanten odkup sadja in zelenjave, da lahko skladno z njegovimi prodajnimi načrti skupaj s kooperanti načrtujemo količine pridelave sadja,« pojasni poanto te kooperacije direktor podjetja Evrosad Krško Boštjan Kozole.

Skupna naloga je tudi kupcu privzgojiti večjo zavezanost slovenskim pridelkom. Za to bo, pravi Kozole, treba še intenzivneje komunicirati s potrošniki. »Naj pojasnim na primeru: v Evrosadu pridelujemo sorte jagod, breskev in večine drugega sadja, ki je vrhunske kakovosti in izvrstnega okusa, vendar krajše obstojnosti. Naša prednost namreč je, da je sadje lahko naslednji dan že na trgovskih policah. Teh sort v Evropi ni, za nas pa so dodana vrednost, kar bi morali spoštovati. Pridelava je za nas sicer zahtevnejša, kupec pa je vsekakor na boljšem, saj za svoj denar dobi odlično kakovost, poln okus, boljšo hranilno vrednost …«

Meso po višjih standardih

Vse postrežno meso v redni prodaji je v Sparu slovenskega izvora, kar kupcu poleg sledljivosti prinaša večjo svežino zaradi krajših dobavnih poti in višjo kakovost. V času, ko je na slovenskem trgu rasla ponudba uvoženega mesa, so v dolgoročni navezi z nekaterimi zaupanja vrednimi partnerji iz mesnega sektorja začeli projekt Naravnost od pridelovalca. Skupaj so vzpostavili standard za prodajo in rejo piščančjega mesa, svinjine in govejega mesa ekološke reje. Trgovec vstopa na lokalni trg kot velik odkupovalec neposredno od pridelovalcev, ti pa za vzrejo po višjih standardih, ki temeljijo na ideji trajnostnega razvoja, prejemajo za 10 do 15 odstotkov višjo ceno.

Eden od partnerjev v projektu je Mesarstvo Blatnik. Tamkajšnji direktor Robert Blatnik poudarja, da je sodelovanje lokalnih pridelovalcev mesa z domačim trgovcem pomembno za razvoj celotne mesnopredelovalne industrije in kmetijstva v Sloveniji, prav tako tudi za razvoj podeželja in obdelavo kmetijskih površin. Omenjeni projekt pospešuje razvoj do narave in človeka prijaznejših ekoloških proizvodov in ozavešča potrošnika o prednostih take izbire v korelaciji z njeno ceno.

Usmeritev v ekološko pridelavo je bila že v strategiji Mesarstva Blatnik, v partnerstvu s Sparom in po uveljavitvi višjih kakovostnih standardov pa so ustvarili pogoje za hitrejši razvoj proizvodnje ekoloških živil.