Do izboljšav tudi z merjenjem zdravstvene pismenosti
Nova nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu se med drugim osredotoča na pacienta in njegovo opolnomočenost z izboljševanjem zdravstvene pismenosti.
Zdravstvena pismenost obsega znanje, motivacijo in kompetence posameznikov za pridobivanje, razumevanje, presojo in uporabo informacij na področjih zdravstvene oskrbe, preprečevanja bolezni in promocije zdravja.
Nedavno, 25. maja, je vlada ministra za zdravje pooblastila za podpis sporazuma o sodelovanju v projektih za merjenje zdravstvene pismenosti prebivalstva. Ministrstvo se je namreč že leta 2019 v okviru evropskega kohezijskega projekta Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji vključilo v Akcijsko mrežo za merjenje zdravstvene pismenosti prebivalstva in organizacijske zdravstvene pismenosti. Kot so zapisali na ministrstvu, je glavni cilj mreže za merjenje zdravstvene pismenosti prebivalstva in organizacijske zdravstvene pismenosti (M-POHL), ki jo je ustanovila Svetovna zdravstvena organizacija, podpreti politike in prakse za dvig zdravstvene pismenosti prebivalstva.
Projekt treh raziskav
Zatem je ministrstvo za zdravje decembra 2021 obvestilo mrežo M–POHL o pripravljenosti za sodelovanje v nadaljnjih raziskavah v prihodnjih letih. »In s tem namenom se podpisuje nov sporazum o sodelovanju v projektih M-POHL, ki vključuje tri raziskave: raziskavo zdravstvene pismenosti prebivalstva, raziskavo organizacijske zdravstvene pismenosti, ki bosta potekali v obdobju 2023–2027, ter analizo na dokazih temelječih politik in praks za krepitev zdravstvene pismenosti prebivalstva in organizacijske zdravstvene pismenosti. Zadnja se bo začela leta 2024 in bo potekala do leta 2027.« Z izvedbo vseh treh raziskav bomo po navedbah ministrstva pridobili visokokakovostne in mednarodno primerljive podatke za primerjalno analizo zdravstvene pismenosti prebivalstva.
In kaj bodo omogočali zbrani podatki? Spremljanje razmer in razvoja na nacionalni ravni ter, če bo treba, prilagoditev strategije za dvig zdravstvene pismenosti prebivalstva Slovenije. Z izsledki raziskave bo ugotovljeno, katere so ogrožene skupine prebivalstva in kje so priložnosti za nadaljnje izboljšave ter doseganje vidnejših zdravstvenih rezultatov, še poudarjajo na ministrstvu.
Skoraj polovica z omejeno zdravstveno pismenostjo
Skoraj polovica oziroma 48 odstotkov Slovencev ima nezadostno ali problematično zdravstveno pismenost, ki skupaj sestavljata kategorijo omejene zdravstvene pismenosti. To je med drugim pokazala lani predstavljena nacionalna raziskava zdravstvene pismenosti v Sloveniji, ki jo je v sodelovanju z mednarodno mrežo M-POHL v letu 2020 na verjetnostnem vzorcu 3360 polnoletnih prebivalcev Slovenije izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Naša država se je s tem kot ena izmed 17 sodelujočih držav v okviru mreže M-POHL vključila v mednarodno raziskavo HLS-EU19.
Kot so ob tem navedli na NIJZ, je za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja pomembna prepoznava skupin prebivalcev, ki so zaradi nižje stopnje zdravstvene pismenosti posebej ranljive in jim je treba nameniti posebno pozornost. Zdravstveno pismenost številne raziskave, kot navajajo na NIJZ, poudarjajo kot pomembno determinanto zdravja, saj je nižja stopnja takšne pismenosti povezana s slabšimi zdravstvenimi izidi, slabšim zdravjem, težjim obvladovanjem bolezni in višjo smrtnostjo.
Rezultati raziskave še kažejo, da imajo odrasli prebivalci največ težav pri orientiranju v zdravstvenem sistemu, saj ima omejeno navigacijsko zdravstveno pismenost skoraj dve tretjini odraslih. »To kaže tudi na pomembnost krepitve kompetenc navigacijske zdravstvene pismenosti v populaciji ter implementacije uporabnikom/pacientom prijaznih poti za orientiranje v zdravstvenih organizacijah in zdravstvenem sistemu nasploh,« še navajajo na NIJZ.
