Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Next

Slovenski vlagatelji rešili šibeniško industrijo

Če Impol ne bi prevzel TLM Aluminiuma v stečaju, bi industrijski kompleks v Šibeniku doživel usodo nekaterih drugih – postal bi gradbeno zemljišče.
Prizor iz Iskrine ladjedelnice, remont ene od številnih ladij. Foto: Niksa Stipanicev/CROPIX
Prizor iz Iskrine ladjedelnice, remont ene od številnih ladij. Foto: Niksa Stipanicev/CROPIX
Jozo Vrdoljak
8. 11. 2023 | 14:07
18. 11. 2023 | 11:53
12:02

Slovenski investitorji so rešili industrijsko proizvodnjo v Šibeniku in tako upravičili nekatere učne programe v šibeniških šolah. Slovenski Impol je namreč po dolgoletni agoniji TLM – proizvodnja se je ustavila − prevzel TLM Aluminij v stečaju. Impol je želel ta obrat prevzeti že pred časom, a jim takratni odgovorni niso dali priložnosti. TLM bi tako lahko doživel usodo številnih industrijskih kompleksov na Jadranu, in sicer zaradi spremembe prostorskega načrta iz industrijskega v zazidalnega ter pozidave. Ker niso mogli vlagati v Šibeniku, je Impol namesto TLM prevzel tovarno v Sevojnu v Srbiji.

Drugo pomembno šibeniško podjetje, ki ga je rešil slovenski lastnik, je remontno-servisna ladjedelnica NCP, ki je prav tako imela težave z likvidnostjo in poravnavanjem obveznosti, kar je vodilo v stečaj. A v nasprotju s TLM je NCP tudi v stečaju ohranil proizvodnjo. Podjetje je bilo še posebno dobro pozicionirano pri gradnji aluminijastih delovnih čolnov za norveški marikulturni sektor. Danes tako Impol TLM kot Ladjedelnica Iskra 1, nekdanja NCP, uspešno poslujeta, pred njima je velik investicijski cikel, izpolnjujeta svoje obveznosti in, kar je zelo pomembno, štipendirata študente v industrijskih poklicih.

Impol TLM se na poslovnih lestvicah redno pojavlja kot druga ali tretja družba po prihodkih in kot največji izvoznik, Iskra Ladjedelnica 1 pa je šesta družba po prihodkih v Šibensko-kninski županiji. Obe družbi napovedujeta velike naložbe. Impol TLM pripravlja več kot 50-milijonsko naložbo, Iskra Ladjedelnica 1 pa bo v posodobitev zastarele opreme in infrastrukture vložila več kot 20 milijonov evrov.

Skupina Impol iz Slovenske Bistrice je konec oktobra 2017 na četrti javni dražbi gospodarskega sodišča v Zadru kupila šibeniški TLM Aluminium v ​​stečaju. Tako je bilo po skoraj dveh desetletjih agonije in izgub, ki so privedle do stečaja, rešeno delovanje valjarne propadlega nekdanjega šibeniškega velikana.

Uspešna zgodba Impolove in TLM valjarne se je začela leto in pol pred nakupom, ko so predelovalci aluminija iz Slovenske Bistrice delovali v najetih prostorih. Impol je proizvodnjo v Šibeniku začel marca 2016. Začetki delovanja skupine Impol v industriji kovanih bakrenih izdelkov segajo v leto 1825, zdaj pa deluje v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem, ima 2500 zaposlenih in je ena največjih slovenskih izvoznikov. Glavnina proizvodnje se nanaša na toplo in hladno valjanje ter livarno.

Nova livarna bo največja naložba skupine Impol v Impol TLM, katere vrednost je ocenjena na okoli 50 milijonov evrov. Žal postopki trajajo dlje, kot smo načrtovali. Če bi pravočasno pridobili ustrezno dokumentacijo, bi dela začeli pred dvema letoma. Foto: Niksa Stipanicev/CROPIX
Nova livarna bo največja naložba skupine Impol v Impol TLM, katere vrednost je ocenjena na okoli 50 milijonov evrov. Žal postopki trajajo dlje, kot smo načrtovali. Če bi pravočasno pridobili ustrezno dokumentacijo, bi dela začeli pred dvema letoma. Foto: Niksa Stipanicev/CROPIX

Sedež skupine Impol je v Slovenski Bistrici, v Srbiji je tovarna v Sevojnu, v Šibeniku pa Impol TLM, kjer dela okoli 450 zaposlenih. Andrej Kolmanič, glavni izvršni direktor skupine Impol iz Slovenske Bistrice, spomni, da je Impol TLM na novo ustanovljena pravna oseba, ki jo je skupina Impol ustanovila na Hrvaškem. Pove tudi, da je skupina Impol prek novoustanovljenega Impol TLM kupila družbo Adrial Investments na Hrvaškem in si zagotovila proizvodna sredstva za vzpostavitev proizvodnje veljanih izdelkov iz aluminija.

Zagon zastale proizvodnje pa ni minil brez nepričakovanih težav. Prva konkretna poteza je namreč bila narejena, ko je Impol TLM zaposlil 208 delavcev, ki so priprave na proizvodnjo začeli 10. marca 2016, že maja istega leta pa je izbruhnil požar, ki je poškodoval ključni stroj.

»Impolova ekipa je v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki takoj začela popravilo stroja in avgusta istega leta tudi uspešno zaključila. Prekinitev proizvodnje je trajala tri mesece, vsi zaposleni so ostali na delu in so prejeli redne plače. Septembra 2016 je proizvodnja spet stekla. Stroški popravila stroja so znašali 5,1 milijona evrov, v kar pa niso všteti stroški izgubljene proizvodnje,« se spominja Kolmanič.

Leto 2022 je bilo izjemno dobro in presegli so načrtovane rezultate. »Letos pa se spopadamo s težavami zaradi padca povpraševanja kot posledice makroekonomskih dejavnikov. Kar zadeva naše velike investicije, smo še vedno v postopku pridobivanja okoljevarstvenega in gradbenega dovoljenja, ki je nujno za začetek investicije v novo livarno. Vrednost je ocenjena na okoli 50 milijonov evrov. Postopki žal trajajo dlje, kot smo načrtovali. Če bi pridobili ustrezno dokumentacijo pravočasno, bi dela začeli že pred dvema letoma,« razkriva Kolmanič.

Ko je govor o poslovnem okolju, Kolmanič poudarja, da Impol zelo dobro sodeluje z lokalnim okoljem. »Vsekakor pa bi želeli, da bi postopki pridobivanja dovoljenj potekali hitreje, « ugotavlja predsednik uprave skupine Impol.

Na začetku lanskega leta je vodenje družbe prevzel Bojan Kropf, ki je postal predsednik uprave Impola TLM. Izkušeni strokovnjak, ki je pred prihodom v Šibenik več kot dvajset let delal v skupini Impol v Slovenski Bistrici, nazadnje kot tehnični direktor, ima za seboj vrsto uspešnih projektov. Po izobrazbi je inženir strojništva in dobro pozna proizvodnjo ter vse proizvodne procese, ki potekajo v šibeniškem podjetju. Kropf je bil sprva zadolžen za zagon proizvodnje Impol TLM in vodil vse projekte modernizacije v zadnjih petih letih v Šibeniku.

Dušan Šešok oziroma družina Šešok je lastnica slovenske Iskre, ki je nekoč prevzela ladjedelnico Šibenik NCP na Hrvaškem, danes Ladjedelnica Iskra, ki deluje pod družbo Iskra Ladjedelnica 1, Iskra pa je tudi lastnik tovarne kablov Elka v Zagrebu. Šešok je s poslovanjem Iskre zadovoljen, zadovoljen pa je tudi s poslovno kondicijo Elke. Kar zadeva šibeniško ladjedelnico, Šešok razkriva, da so pred družbo prizadevanja za povečanje produktivnosti in pomembna vlaganja, da bi ta ladjedelnica dosegla želeno raven poslovanja.

Skupina Iskra je vodilni regionalno in globalno prisoten ponudnik inteligentnih industrijskih rešitev in najsodobnejših elektrotehničnih izdelkov s tradicijo že od leta 1946, obenem pa tudi največje slovensko podjetje za avtomatizacijo procesov, komunikacijske in varnostne sisteme za distribucijo električne energije.

Iskra danes zaposluje več kot 1300 delavcev, njeni konsolidirani prihodki pa presegajo 300 milijonov evrov. Do zdaj je realizirala dve pomembni naložbi v hrvaško gospodarstvo. Prvič, ko je leta 2019 z odkupom terjatev bank skozi stečajni postopek prevzela remontno ladjedelnico v Šibeniku, ki zdaj po finančnem in operativnem prestrukturiranju uspešno posluje pod novo blagovno znamko Iskra Ladjedelnica. V Šibeniku zaposluje 185 delavcev in že več let proizvaja aluminijaste delovne čolne za zahteven norveški marikulturni trg.

Dušan Šešok je lastnik slovenske Iskre, ki je prevzela ladjedelnico Šibenik NCP na Hrvaškem, zdaj je to Ladjedelnica Iskra, ki deluje v okviru družbe Iskra Ladjedelnica 1, nato pa še Elko v Zagrebu. Foto: Niksa Stipanicev/CROPIX
Dušan Šešok je lastnik slovenske Iskre, ki je prevzela ladjedelnico Šibenik NCP na Hrvaškem, zdaj je to Ladjedelnica Iskra, ki deluje v okviru družbe Iskra Ladjedelnica 1, nato pa še Elko v Zagrebu. Foto: Niksa Stipanicev/CROPIX

»Tehnološki preboj v segmentu hitrih čolnov se je zgodil leta 2021, po zmagi na mednarodnem natečaju Ministrstva za zdravje Republike Hrvaške v okviru evropskega projekta za vzpostavitev nujne medicinske pomoči na morju. Ladjedelnica je že izdelala in predala pet od šestih hitrih aluminijastih čolnov, ki so imeli že intervencije, v katerih so reševali življenja na otokih in obali. To so čolni izjemnih zmogljivosti, ki dosegajo hitrost več kot 40 vozlov, zasnovani so za delovanje v ekstremnih vremenskih razmerah in imajo možnost vrnitve v začetni položaj v primeru prevračanja.«

Čoln poleg tega, da je opremljen z najsodobnejšimi komunikacijsko-navigacijskimi napravami, ima tudi vrhunsko medicinsko opremo, namenjeno zagotavljanju prve pomoči ponesrečencem v samem plovilu med prevozom pacienta do najbližje zdravstvene ustanove,« pojasnjuje Dušan Šešok.

Medtem ko je bil prevzem v ladjedelništvu v poslovnih krogih svojevrstno presenečenje, ker ni povezan z osnovno dejavnostjo, je Iskrina druga naložba, prevzem zagrebške tovarne kablov Elka leta 2021, predstavljala sinergijsko povezovanje dveh podjetij z dolgoletno industrijsko tradicijo in prepoznavne blagovne znamke, ki so vsaka v svojem segmentu sinonim za zanesljivost in kakovost.

Elka je naslednica tradicije podjetja, ki je bilo ustanovljeno v Zagrebu leta 1927 in je iz osnovne proizvodnje žic in kablov razširilo obseg dela na proizvodnjo novih vrst kablov: telekomunikacijskih in optičnih kablov, nato zaščitnih vrvi z optičnimi vlakni, ognjevarnih in brezhalogenskih ladijskih kablov, kablov za petrokemično industrijo in drugo.

Lastnik Iskre Dušan Šešok ima slovensko in hrvaško državljanstvo, svojo celotno kariero pa je povezan s proizvodnjo in industrijo.

»Globoko verjamem v nujnost vrnitve proizvodnje iz Azije v Evropo in v tem smislu je prevzem Elke del Iskrine strategije širitve s prevzemom proizvodnih podjetij s tržnim potencialom. V tem kontekstu je Hrvaška za nas zelo zanimiva, ker njeni bližini, poznavanju trga, pa tudi v zadnjem času izboljšanim političnim odnosom med državama,« je poudaril Šešok, ki je bil, spomnimo, minister dvakrat – v prvi slovenski vladi, v katero je vstopil tik pred osamosvojitvijo, je bil minister za finance, v drugi, ki jo je vodil Janez Drnovšek, pa minister za gospodarstvo.

Preden je prevzel Iskro, je bil direktor znanega podjetja Julon, ki zdaj deluje pod imenom Aquafil Slovenija. V obeh Šešokovih hrvaških podjetjih teče znaten investicijski ciklus.

»V Elki smo pridobili novo, sodobno proizvodno linijo, vredno sedem milijonov evrov, ki se trenutno sestavlja v obratih na zagrebškem Žitnjaku in bo po zagonu bistveno povečala proizvodne zmogljivosti. Hkrati pripravljamo podrobno dokumentacijo za širitev v Šibeniku poteka projekt operativne obale, gradnja dveh novih proizvodnih hal, postavitev sončne elektrarne in nabava plavajočega doka za remont ladij do 5000 ton,« razkriva Dušan Šešok.

Spomnimo, Šešok nam je v intervjuju za Globus povedal, da je »lastnik Iskre« od leta 1993 in se od takrat ne ukvarja s politiko. Nikoli ni bil član nobene stranke, politika pa ga je angažirala kot strokovnjaka. Rodil se je v Ljubljani, zdaj živi v Radomljah pri Domžalah. Sedež njegovega podjetja je v Ljubljani, proizvodni obrati pa so na petih lokacijah v Sloveniji in dveh na Hrvaškem, Iskra ima v lasti tudi en obrat v Laktaših v Bosni in Hercegovini. Nameraval je investirati tudi v Đuro Đaković, a je obupal. Poleg direktorja sta v poslovanje podjetja vpeta Dušanova sinova Klemen in Matija, ki sta tudi solastnika Iskre.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine