Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Novice

Največja visokošolska afera v Sloveniji je razgalila sistemske paradokse

Sodišče je nekdanjo dekanjo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Metko Tekavčič oprostilo, sodna praksa pa ni enotna.
To je bila največja visokošolska afera v Sloveniji. Foto Jure Eržen
To je bila največja visokošolska afera v Sloveniji. Foto Jure Eržen
7. 9. 2024 | 05:00
7. 9. 2024 | 10:16
13:29

V nadaljevanju preberite:

Pred osmimi leti in pol je izbruhnila afera v zvezi z izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost na več visokošolskih ustanovah. Sodni postopki, ki so sledili, so v različnih fazah. Pod črto lahko ugotovimo, da so bile v podobnih primerih sodne odločitve različne, od obsodilne sodbe do več oprostilnih. Pri nekaterih obtoženih je prišlo do zastaranja. Poleg sodb, ki se laikom zdijo nekoherentne, je jasno razvidna nedodelanost pravnega reda.

Za celovit pogled je najprej treba pogledati ozadje; zaradi kompleksnosti ga nekoliko poenostavljamo. Avgusta 2008 je začel veljati nov sistem plač v javnem sektorju, ki je krčil dodatke. Plače je bilo treba prevesti na nov sistem, odrejanje dodatkov za stalno pripravljenost je bilo prepuščeno članicam univerze. Da se dodatki izplačujejo, so vedeli vsi deležniki (tako so prepričani poznavalci tega procesa) plačnega, visokošolskega in nadzornega sistema. Izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost je bilo povezano z eno od ključnih hib nagrajevanja v javnem sektorju. Ljudem, ki so zaradi ambicioznih ciljev visokošolskih institucij delali občutno več od opravil, predvidenih z umeščenostjo v plačne razrede, so predstojniki namenili dodatek za stalno pripravljenost.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine