AmCham ponuja pomoč izvoznikom, ki jih skrbi trgovinska vojna
Okrogla miza:Slovenija bi morala biti navzven bolj proaktivna in vpeta v mednarodno okolje, a jo bremenijo šibke inštitucije.
Odpri galerijo
Razpravljavci na poslovnem zajtrk AmChama (z leve): generalna direktorica AmCham EU Susan Danger, italijanski veleposlanik v Sloveniji Paolo Trichillo, nekdanji veleposlanik v ZDA Božo Cerar, pravnik Matej Avbelj in član uprave Kolektor Group Valter Leban. FOTO:Blaž Samec
Ljubljana - Slovenija mora biti navzven bolj proaktivna, pogumna in samozavestna, je eno glavnih sporočil z okrogle mize o vpetosti naše države v mednarodno okolje, ki jo je pripravila ameriška trgovinska zbornica v Sloveniji (AmCham Slovenija).
Naša država ima šibke inštitucije, hkrati pa nimamo profesionalnega in robustnega političnega razreda, kar slabi našo zunanjepolitično pozicijo in položaj v mednarodnih odnosih, meni pravnik Matej Avbelj.
In kako naj slovensko podjetje uspeva v negotovem mednarodnem okolju, ki ga zaznamujejo trgovinske napetosti, brexit, prihajajoče evropske volitve in vzpon populizma, digitalizacija, globalna bitka za resurse? Treba je biti pragmatičen in diverzificirati portfelj, izzivov pa ne manjka tako na Vzhodu kot Zahodu, ocenjuje Valter Leban, član uprave Kolektor Group. Na Kitajskem moraš biti zelo inovativen, a ti zraven kradejo intelektualno lastnino, v Koreji je izziv zelo konkurenčno okolje, na Zahodu pa je pomembno tudi vprašanje novega trgovinskega sporazuma med ZDA in Mehiko. Leban izpostavlja, da bo trgovinska politika ZDA vplival na njihovo podjetje, ki je del proizvodne verige v avtomobilski industriji.
A na drugi strani je bilo slišati tudi ocene, da je vsaj čezatlantska trgovina zdaj na bolj pozitivni poti.
»Spodbudni so srečanje med predsednikoma Trumpom in Junckerjem konec julija in dvostranski pogovori pretekli teden med evropsko komisarko za trgovino Cecilio Malmström in ameriškim trgovinskim predstavnikom Robertom Lighthizerjem. Še vedno čakamo na konkretne rezultate, predvsem glede področij, ki naj bi bila pokrita, in časovnice. A kot razumemo, je skupna želja, da se stvari hitreje premikajo naprej in da so pripravljena tri področja, kjer lahko začnemo: to so medicinski pripomočki, farmacevtski izdelki in kemični izdelki,« je za Delo povedala Susan Danger, generalna direktorica AmCham EU s sedežem v Bruslju.
In kaj sporoča slovenskim izvoznikom, ki jih skrbi ameriški protekcionizem? »Protekcionizem ni nič dobrega. Moje sporočilo izvoznikom je, da če imajo težave, naj to sporočijo organizacijam kot je Amcham in zelo jasno povedo, kaj to pomeni zanje. Poslovna združenja lahko postrežejo s številnimi primeri, zakaj je so trgovinske vojne in carine nekaj slabega. Izvozniki lahko pridejo k nam s konkretnimi primeri in številkami in pojasnijo negativne posledice. Vse to bo pripomoglo k jasnemu sporočilu politikom, da v takih primerih obe strani izgubita.«
Naša država ima šibke inštitucije, hkrati pa nimamo profesionalnega in robustnega političnega razreda, kar slabi našo zunanjepolitično pozicijo in položaj v mednarodnih odnosih, meni pravnik Matej Avbelj.
In kako naj slovensko podjetje uspeva v negotovem mednarodnem okolju, ki ga zaznamujejo trgovinske napetosti, brexit, prihajajoče evropske volitve in vzpon populizma, digitalizacija, globalna bitka za resurse? Treba je biti pragmatičen in diverzificirati portfelj, izzivov pa ne manjka tako na Vzhodu kot Zahodu, ocenjuje Valter Leban, član uprave Kolektor Group. Na Kitajskem moraš biti zelo inovativen, a ti zraven kradejo intelektualno lastnino, v Koreji je izziv zelo konkurenčno okolje, na Zahodu pa je pomembno tudi vprašanje novega trgovinskega sporazuma med ZDA in Mehiko. Leban izpostavlja, da bo trgovinska politika ZDA vplival na njihovo podjetje, ki je del proizvodne verige v avtomobilski industriji.
A na drugi strani je bilo slišati tudi ocene, da je vsaj čezatlantska trgovina zdaj na bolj pozitivni poti.
»Spodbudni so srečanje med predsednikoma Trumpom in Junckerjem konec julija in dvostranski pogovori pretekli teden med evropsko komisarko za trgovino Cecilio Malmström in ameriškim trgovinskim predstavnikom Robertom Lighthizerjem. Še vedno čakamo na konkretne rezultate, predvsem glede področij, ki naj bi bila pokrita, in časovnice. A kot razumemo, je skupna želja, da se stvari hitreje premikajo naprej in da so pripravljena tri področja, kjer lahko začnemo: to so medicinski pripomočki, farmacevtski izdelki in kemični izdelki,« je za Delo povedala Susan Danger, generalna direktorica AmCham EU s sedežem v Bruslju.
In kaj sporoča slovenskim izvoznikom, ki jih skrbi ameriški protekcionizem? »Protekcionizem ni nič dobrega. Moje sporočilo izvoznikom je, da če imajo težave, naj to sporočijo organizacijam kot je Amcham in zelo jasno povedo, kaj to pomeni zanje. Poslovna združenja lahko postrežejo s številnimi primeri, zakaj je so trgovinske vojne in carine nekaj slabega. Izvozniki lahko pridejo k nam s konkretnimi primeri in številkami in pojasnijo negativne posledice. Vse to bo pripomoglo k jasnemu sporočilu politikom, da v takih primerih obe strani izgubita.«
