Atlantic Grupa bi nagrajeval z delnicami
Spodbude: Zakaj je takšno nagrajevanje v Sloveniji še težje kot pri južnih sosedih
Odpri galerijo
Proizvodnja Barcaffe Droge Kolinske v Izoli.Julij2015
Lastnik Atlantic Grupe Emil Tedeschi, katere del je tudi Kolinska, bi zaposlenim za nagrado dodelil delnice družbe in jih tako spodbudil k aktivnejšem sodelovanju. V Sloveniji bo to zelo težko naredil, saj nagrajevanje še manj spodbujamo kot pri naših južnih sosedih.
Prvi finančnik Atlantica Neven Vranković je za hrvaški časopis Jutarnji list opozoril, da se v skupini bojijo predlaganih davčnih ukrepov hrvaškega ministrstva za finance, ki v praksi odpravljajo večino spodbud.
Načrt Atlantic Grupe ima lahko tudi slovenski pridih, saj bi lahko v shemi sodelovali zaposleni v Drogi Kolinski, zato smo pogledali, kako je to urejeno v Sloveniji. Spodbude so še manjše kot pri naših južnih sosedih, kjer so dobički in dividende za delnice, izplačane v obliki nagrad, zdaj obdavčene manj kot pri ostalih delničarjih.
Tako kot na Hrvaškem je tudi v Sloveniji ena od težav neprestano spreminjanje področne zakonodaje. Slovenija ima že od leta 2008 celo zakon o udeležbi delavcev v dobičku, ki naj bi spodbujal različne sheme nagrajevanja zaposlenih, a ga zaradi zapletenosti skoraj ne uporabljajo. Lani so podjetja na podlagi tega zakona uveljavila le za 665.000 evrov olajšav. To pomeni, da je bilo delavcem po tem zakonu razdeljeno manj kot milijon evrov dobička.
Več se uporablja leta 2016 sprejete spodbude, določene v dohodninski zakonodaji, po katerih lahko delodajalec izplača nagrado za delovno uspešnost do zneska povprečne plače v Sloveniji. Od te nagrade, posplošeno jo imenujemo 13. plača ali božičnica, se plačajo vsi prispevki, vendar pa izplačilo ne gre v dohodnino.
Kombinacija obojega je praktično nemogoča. Podjetje, ki bi delavcem nagrado za uspešnost izplačalo z delnicami družbe, mora to obravnavati enako kot plačo – plačati vse prispevke in dajatve, znesek pa se prišteje dohodninski osnovi (če bi bil znesek manjši od povprečne plače, bi se lahko razbremenil dohodnine).
Novi delničarji nato ob prodaji plačajo še ustvarjeni kapitalski dobiček in seveda kot vsi delničarji plačajo 25-odstotno dohodnino od izplačanih dividend. Ta del bi lahko bil kmalu še bolj obdavčen, če bi se dohodki iz kapitala vključili v osnovo za izračun dohodnine. Ker gre za manjše zneske nagrad, so ključna ovira že stroški KDD in borznoposredniških hiš. V Sloveniji je namreč obvezno vodenje centralnega registra delniških družb.
Prvi finančnik Atlantica Neven Vranković je za hrvaški časopis Jutarnji list opozoril, da se v skupini bojijo predlaganih davčnih ukrepov hrvaškega ministrstva za finance, ki v praksi odpravljajo večino spodbud.
Načrt Atlantic Grupe ima lahko tudi slovenski pridih, saj bi lahko v shemi sodelovali zaposleni v Drogi Kolinski, zato smo pogledali, kako je to urejeno v Sloveniji. Spodbude so še manjše kot pri naših južnih sosedih, kjer so dobički in dividende za delnice, izplačane v obliki nagrad, zdaj obdavčene manj kot pri ostalih delničarjih.
Veliko besed, dejanja pa v drugo smer
Tako kot na Hrvaškem je tudi v Sloveniji ena od težav neprestano spreminjanje področne zakonodaje. Slovenija ima že od leta 2008 celo zakon o udeležbi delavcev v dobičku, ki naj bi spodbujal različne sheme nagrajevanja zaposlenih, a ga zaradi zapletenosti skoraj ne uporabljajo. Lani so podjetja na podlagi tega zakona uveljavila le za 665.000 evrov olajšav. To pomeni, da je bilo delavcem po tem zakonu razdeljeno manj kot milijon evrov dobička.
Več se uporablja leta 2016 sprejete spodbude, določene v dohodninski zakonodaji, po katerih lahko delodajalec izplača nagrado za delovno uspešnost do zneska povprečne plače v Sloveniji. Od te nagrade, posplošeno jo imenujemo 13. plača ali božičnica, se plačajo vsi prispevki, vendar pa izplačilo ne gre v dohodnino.
Po vsej birokraciji v napoto še stroški
Kombinacija obojega je praktično nemogoča. Podjetje, ki bi delavcem nagrado za uspešnost izplačalo z delnicami družbe, mora to obravnavati enako kot plačo – plačati vse prispevke in dajatve, znesek pa se prišteje dohodninski osnovi (če bi bil znesek manjši od povprečne plače, bi se lahko razbremenil dohodnine).Novi delničarji nato ob prodaji plačajo še ustvarjeni kapitalski dobiček in seveda kot vsi delničarji plačajo 25-odstotno dohodnino od izplačanih dividend. Ta del bi lahko bil kmalu še bolj obdavčen, če bi se dohodki iz kapitala vključili v osnovo za izračun dohodnine. Ker gre za manjše zneske nagrad, so ključna ovira že stroški KDD in borznoposredniških hiš. V Sloveniji je namreč obvezno vodenje centralnega registra delniških družb.
