Banke lani ustvarile pol milijarde evrov čistega dobička
Depoziti še vedno rastejo bolj kot krediti.
Odpri galerijo
FOTO: Blaž Samec/Delo
Po podatkih Banke Slovenije (BS) so banke lani skupno ustvarila 496,3 milijona evrov čistega dobička, kar je za 17 odstotkov več kot predlanskim. Dobiček pred davki je znašal 532 milijonov evrov, pri čemer so sprostitve slabitev in odprave rezervacij dobiček pred davki povečale za 48 milijonov evrov.
Čisti obrestni prihodki so se povečali za tri odstotke in lani dosegli 671,7 milijona evrov. Rast je pretežno posledica zmanjšanih stroškov financiranja, saj so se dohodki za obresti zmanjšali za desetino. Ob tem je neto obrestna marža z 1,84 odstotka ostala razmeroma nizka glede na dolgoročno povprečje, pravijo v BS.
Bilančna vsota bančnega sistema se je leta 2018 povečala za 2,2 odstotka na 38,8 milijarde evrov. Za skoraj 13 odstotkov se je medletno povečal obseg stanja na računih bank (vključno z vlogami pri centralni banki). Posojila gospodinjstvom so se povečala za sedem odstotkov in konec leta znašala 10,1 milijarde evrov. Pri tem so se potrošniška posojila povečala za 11,8 odstotka, rast stanovanjskih posojil pa je znašala skoraj pet odstotkov.
Posojila nefinančnim družbam so se lani povečala za 2,2 odstotka in so konec leta znašala 8,5 milijarde evrov.
Še bolj kot posojila so se povečale vloge nebančnega sektorja, torej podjetij in posameznikov. Konec leta je znašal obseg vlog nebančnega sektorja 29 milijard evrov, kar je 5,3 odstotka oziroma 1,45 milijarde evrov več kot konec leta 2017. Najbolj so se povečale vloge gospodinjstev, ki so konec leta dosegle 18,7 milijarde evrov, kar je 6,8-odstotna letna rast. Vloge nefinančnih družb pa so se povečale za 6,6 odstotka oziroma za 0,4 milijarde evrov, kar pa je manj kot v preteklih letih. Tudi lani so banke v Sloveniji zmanjšale obseg izposojanja pri drugih bankah.
Čisti obrestni prihodki so se povečali za tri odstotke in lani dosegli 671,7 milijona evrov. Rast je pretežno posledica zmanjšanih stroškov financiranja, saj so se dohodki za obresti zmanjšali za desetino. Ob tem je neto obrestna marža z 1,84 odstotka ostala razmeroma nizka glede na dolgoročno povprečje, pravijo v BS.
Bilančna vsota bančnega sistema se je leta 2018 povečala za 2,2 odstotka na 38,8 milijarde evrov. Za skoraj 13 odstotkov se je medletno povečal obseg stanja na računih bank (vključno z vlogami pri centralni banki). Posojila gospodinjstvom so se povečala za sedem odstotkov in konec leta znašala 10,1 milijarde evrov. Pri tem so se potrošniška posojila povečala za 11,8 odstotka, rast stanovanjskih posojil pa je znašala skoraj pet odstotkov.
Posojila nefinančnim družbam so se lani povečala za 2,2 odstotka in so konec leta znašala 8,5 milijarde evrov.
Še bolj kot posojila so se povečale vloge nebančnega sektorja, torej podjetij in posameznikov. Konec leta je znašal obseg vlog nebančnega sektorja 29 milijard evrov, kar je 5,3 odstotka oziroma 1,45 milijarde evrov več kot konec leta 2017. Najbolj so se povečale vloge gospodinjstev, ki so konec leta dosegle 18,7 milijarde evrov, kar je 6,8-odstotna letna rast. Vloge nefinančnih družb pa so se povečale za 6,6 odstotka oziroma za 0,4 milijarde evrov, kar pa je manj kot v preteklih letih. Tudi lani so banke v Sloveniji zmanjšale obseg izposojanja pri drugih bankah.
