Čez dve leti prva Pipistrelova letala iz tovarne na Kitajskem
Naš poročevalec je na Kitajskem ob polaganju temeljnega kamna za tovarno Pipistrel Iva Boscarola.
Odpri galerijo
Polaganje temeljnega kamna za Pipistrelovo tovarno v Jurongu.
Jurong – Ivo Boscarol in njegovi kitajski partnerji so danes ponoči po slovenskem času v kitajskem Jurongu postavili temeljni kamen za tovarno Pipistrelovih letal. Ta bo del širšega projekta, ki vključuje kompleks z letališčem, letalsko šolo, luksuznimi vilami, stanovanji in nakupovalnim središčem. Iz tovarne bo na kitajsko nebo odletelo do 800 letal na leto. »Na Kitajskem greš v veliko zgodbo ali pa te tam ni,« je poudaril prvi človek Pipistrela Ivo Boscarol.
»S pomočjo veleposlaništva v Pekingu in kitajske ambasade v Sloveniji smo končno prišli do pravih institucionalnih povezav v Jurongu. To je urejeno in dinamično predmestje devetmilijonskega Nanjinga, malo v njegovi senci, a se želi postaviti na zemljevid, zato išče nove poslovne ideje. Primeren je za vikend turiste in preživljanje prostega časa v povezavi predvsem z naravo, a s pomembnimi priložnostmi tudi za letalstvo,« je za Delo pojasnil direktor Pipistrela Ivo Boscarol. Ajdovsko podjetje je decembra lani z občino Jurong podpisalo dogovor o sodelovanju. Občina je zagotovila 133 hektarov zemljišč. Od tega jih bo 80 hektarov namenjenih tovarni letal, letališču in letalski akademiji, 53 hektarov pa stanovanjsko-trgovinskemu kompleksu.
Za izvedbo projekta sta Boscarol kot 51-odstotni in kitajski partner kot 49-odstotni lastnik na Kitajskem ustanovila podjetje Pipistrel Asia-Pacific, ki se bo strateško vključevalo v pet novoustanovljenih kitajskih podjetij, in sicer za letalsko tovarno, za gradnjo 1200 stanovanj, 400 vil in nakupovalnega središča, za upravljanje celotne infrastrukture, za upravljanje letališča in za letalsko šolo.
V tovarni bodo na leto izdelali do 800 električnih dvosedežnih letal Alpha in hibridnih štirisedežnih Panther. Prve alphe bodo iz nje prišle čez dve leti.
Poleg tega nameravajo iz tovarn v Ajdovščini in italijanski Gorici na Kitajsko prodati še okoli sto letal na leto. »Že zdaj imamo kitajske certifikate za štiri letala, letos pričakujemo še dva,« je povedal Boscarol. Flota Pipistrelovih letal na Kitajskem se bo tako v prihodnjih letih bistveno povečala, saj danes na Kitajskem leti okoli 60 njihovih letal. »Vendar zdaj se osredotočamo na ta projekt, ne na prodajo iz obstoječe proizvodnje,« je dodal.
Kitajska je večji trg za letala kot ves preostali svet skupaj. »Kitajci začenjajo trošiti, saj hitro narašča razred premožnejših prebivalcev. Na leto naredijo več kot sto takšnih letališč in ocenjujejo, da bodo do leta 2030 potrebovali 30.000 malih letal. Trenutno toliko letal ne more narediti celotna svetovna industrija,« je povedal Boscarol. Poleg tovarne letal bo za njih ena glavnih prioritet tudi šolanje novih pilotov za kitajske letalske družbe. Te se namreč tako hitro širijo in nastajajo, da ne morejo izšolati dovolj pilotov.
Pipistrelova tovarna na Kitajskem bo po videzu enaka kot v Gorici, a še enkrat večja. V okviru posla bo družba Pipistrel Ajdovščina zagotovila še tehnologijo in pravice za izdelavo dveh modelov letal ter dobavila 100 končanih alph in panther. Kitajsko podjetje bo poleg pravice izdelave letal skrbelo še za prodajo na Kitajskem in bo imelo neekskluzivno pravico za prodajo v enajstih azijskih državah. »V okviru pogodbe bomo razvili tudi do okolja najbolj prijazno, 19-sedežno letalo z dosegom 500 kilometrov za prevoze med kitajskimi mesti, s pogonom na vodikove gorivne celice, kjer je edini stranski produkt voda. Poletelo bo leta 2025,« je pojasnil Boscarol. Celoten sedemletni posel med Pipistrelom Ajdovščina in Pipistrelom Asia-Pacific je ocenjen na 350 milijonov evrov, pri čemer niso všteti kapitalski deleži v podjetjih na Kitajskem.
Po besedah našega sogovornika je pomembno vlogo pri pridobitvi posla imela podpora pristojnih slovenskih institucij: »Na Kitajskem letalo ni kot v Evropi športni rekvizit, ampak sodi kot strateška dejavnost pod ministrstvo za obrambo in ministrstvo za letalstvo. Ko sem prvič prišel na kitajsko agencijo za civilno letalstvo, da bi certificiral naša letala, sem porabil pol ure, da sem razumel, zakaj se ne razumemo. Dejali so mi, da se z menoj nimajo kaj pogovarjati, ampak naj pride na pogovore minister.« Za razliko od ZDA, s katero Slovenija nima bilateralnega sporazuma, tega ima s Kitajsko. »Od agencije in direktorata za civilno letalstvo, zunanjega in ministrstva za infrastrukturo do predsednika vlade so tri leta delali na temeljih, da lahko slovenska letalska industrija na področju letalstva kot prva v Evropi na podlagi letalskega sporazuma posluje s Kitajsko,« je dodal.
»Denar iz Kitajske prihaja v Slovenijo. S tem denarjem bomo postavili dejavnost Pipistrela na višjo raven, saj se bomo lahko hitreje posvečali razvoju novih programov, kot je na primer razvoj letalnika za Uber,« je pojasnil Boscarol. Zaradi tega posla bodo zaposlovali tudi v Sloveniji, pozitivne učinke pa bo čutilo tudi okolje. V Ajdovščini bodo namreč šolali kitajske inštruktorje. Več kot dve leti bo tukaj med 20 in 40 Kitajcev, kar bo hkrati pozitivno tudi za slovenske prevoznike, lokalno hotelirstvo in gostinstvo, turistične zanimivosti, povečalo bo prepoznavnost Slovenije in prineslo nove poslovne priložnosti tudi drugim gospodarskim panogam, je naštel.
Kitajska je po Boscarolovih besedah zelo specifičen trg: »Več kot petdesetkrat sem bil tam, da sem spoznal njihovo delovanje. Nimajo ovir v glavi glede velikosti, uspeha, povezovanja. Za njih denar ni pomemben, pomemben jim je uspeh, da tisto, kar si zadajo, tudi naredijo. Če so se odločili, da bodo s svojimi izdelki zavladali svetovni trgovini, se pri ovirah ne bodo zaustavili, ampak bodo našli način za uspeh.« Z majhnimi koščki gradijo velike zgodbe, pri čemer so usklajeni z najvišjim vodstvom države. »Nekateri se sprašujejo, kaj bodo Kitajci delali z mariborskim letališčem. Vedo, da bo vsako leto v Evropo prišlo 300 milijonov Kitajcev. Vsi ne bodo šli v Benetke, na Dunaj, ampak bodo želeli videti tudi ostale kraje.«
Dejal je, da se je Pipistrel zelo angažiral, da je na Kitajskem našel prave partnerje, saj se je izkazalo, da nekateri partnerji niso bili dovolj močni in niso imeli dovolj politične podpore za konkretizacijo projektov, ki so si jih skupaj zastavili. S kitajsko skupino Sino so celo dosegli 350 milijonov evrov težak dogovor, ki je poleg prenosa tehnologije predvideval tudi medsebojno kapitalsko povezovanje, a do tega ni prišlo. Boscarol je pojasnil: »Ko je bila novica objavljena, so bili komentarji po Sloveniji pogosto negativni, češ da smo v Sloveniji dobili nepovratna sredstva, prodajamo se pa Kitajcem. Zato sem posel ustavil in dejal, da bo Pipistrel ostal slovenski in da če bo šel na Kitajsko, bo Pipistrel kupil Kitajce in ne oni Pipistrel.«
»S pomočjo veleposlaništva v Pekingu in kitajske ambasade v Sloveniji smo končno prišli do pravih institucionalnih povezav v Jurongu. To je urejeno in dinamično predmestje devetmilijonskega Nanjinga, malo v njegovi senci, a se želi postaviti na zemljevid, zato išče nove poslovne ideje. Primeren je za vikend turiste in preživljanje prostega časa v povezavi predvsem z naravo, a s pomembnimi priložnostmi tudi za letalstvo,« je za Delo pojasnil direktor Pipistrela Ivo Boscarol. Ajdovsko podjetje je decembra lani z občino Jurong podpisalo dogovor o sodelovanju. Občina je zagotovila 133 hektarov zemljišč. Od tega jih bo 80 hektarov namenjenih tovarni letal, letališču in letalski akademiji, 53 hektarov pa stanovanjsko-trgovinskemu kompleksu.
Za izvedbo projekta sta Boscarol kot 51-odstotni in kitajski partner kot 49-odstotni lastnik na Kitajskem ustanovila podjetje Pipistrel Asia-Pacific, ki se bo strateško vključevalo v pet novoustanovljenih kitajskih podjetij, in sicer za letalsko tovarno, za gradnjo 1200 stanovanj, 400 vil in nakupovalnega središča, za upravljanje celotne infrastrukture, za upravljanje letališča in za letalsko šolo.
V tovarni bodo na leto izdelali do 800 električnih dvosedežnih letal Alpha in hibridnih štirisedežnih Panther. Prve alphe bodo iz nje prišle čez dve leti.
Poleg tega nameravajo iz tovarn v Ajdovščini in italijanski Gorici na Kitajsko prodati še okoli sto letal na leto. »Že zdaj imamo kitajske certifikate za štiri letala, letos pričakujemo še dva,« je povedal Boscarol. Flota Pipistrelovih letal na Kitajskem se bo tako v prihodnjih letih bistveno povečala, saj danes na Kitajskem leti okoli 60 njihovih letal. »Vendar zdaj se osredotočamo na ta projekt, ne na prodajo iz obstoječe proizvodnje,« je dodal.
Večji trg kot ves svet skupaj
Kitajska je večji trg za letala kot ves preostali svet skupaj. »Kitajci začenjajo trošiti, saj hitro narašča razred premožnejših prebivalcev. Na leto naredijo več kot sto takšnih letališč in ocenjujejo, da bodo do leta 2030 potrebovali 30.000 malih letal. Trenutno toliko letal ne more narediti celotna svetovna industrija,« je povedal Boscarol. Poleg tovarne letal bo za njih ena glavnih prioritet tudi šolanje novih pilotov za kitajske letalske družbe. Te se namreč tako hitro širijo in nastajajo, da ne morejo izšolati dovolj pilotov.
Pipistrelova tovarna na Kitajskem bo po videzu enaka kot v Gorici, a še enkrat večja. V okviru posla bo družba Pipistrel Ajdovščina zagotovila še tehnologijo in pravice za izdelavo dveh modelov letal ter dobavila 100 končanih alph in panther. Kitajsko podjetje bo poleg pravice izdelave letal skrbelo še za prodajo na Kitajskem in bo imelo neekskluzivno pravico za prodajo v enajstih azijskih državah. »V okviru pogodbe bomo razvili tudi do okolja najbolj prijazno, 19-sedežno letalo z dosegom 500 kilometrov za prevoze med kitajskimi mesti, s pogonom na vodikove gorivne celice, kjer je edini stranski produkt voda. Poletelo bo leta 2025,« je pojasnil Boscarol. Celoten sedemletni posel med Pipistrelom Ajdovščina in Pipistrelom Asia-Pacific je ocenjen na 350 milijonov evrov, pri čemer niso všteti kapitalski deleži v podjetjih na Kitajskem.
Prvi v Evropi
Po besedah našega sogovornika je pomembno vlogo pri pridobitvi posla imela podpora pristojnih slovenskih institucij: »Na Kitajskem letalo ni kot v Evropi športni rekvizit, ampak sodi kot strateška dejavnost pod ministrstvo za obrambo in ministrstvo za letalstvo. Ko sem prvič prišel na kitajsko agencijo za civilno letalstvo, da bi certificiral naša letala, sem porabil pol ure, da sem razumel, zakaj se ne razumemo. Dejali so mi, da se z menoj nimajo kaj pogovarjati, ampak naj pride na pogovore minister.« Za razliko od ZDA, s katero Slovenija nima bilateralnega sporazuma, tega ima s Kitajsko. »Od agencije in direktorata za civilno letalstvo, zunanjega in ministrstva za infrastrukturo do predsednika vlade so tri leta delali na temeljih, da lahko slovenska letalska industrija na področju letalstva kot prva v Evropi na podlagi letalskega sporazuma posluje s Kitajsko,« je dodal.
»Denar iz Kitajske prihaja v Slovenijo. S tem denarjem bomo postavili dejavnost Pipistrela na višjo raven, saj se bomo lahko hitreje posvečali razvoju novih programov, kot je na primer razvoj letalnika za Uber,« je pojasnil Boscarol. Zaradi tega posla bodo zaposlovali tudi v Sloveniji, pozitivne učinke pa bo čutilo tudi okolje. V Ajdovščini bodo namreč šolali kitajske inštruktorje. Več kot dve leti bo tukaj med 20 in 40 Kitajcev, kar bo hkrati pozitivno tudi za slovenske prevoznike, lokalno hotelirstvo in gostinstvo, turistične zanimivosti, povečalo bo prepoznavnost Slovenije in prineslo nove poslovne priložnosti tudi drugim gospodarskim panogam, je naštel.
Za Kitajce denar ni pomemben, ampak uspeh
Kitajska je po Boscarolovih besedah zelo specifičen trg: »Več kot petdesetkrat sem bil tam, da sem spoznal njihovo delovanje. Nimajo ovir v glavi glede velikosti, uspeha, povezovanja. Za njih denar ni pomemben, pomemben jim je uspeh, da tisto, kar si zadajo, tudi naredijo. Če so se odločili, da bodo s svojimi izdelki zavladali svetovni trgovini, se pri ovirah ne bodo zaustavili, ampak bodo našli način za uspeh.« Z majhnimi koščki gradijo velike zgodbe, pri čemer so usklajeni z najvišjim vodstvom države. »Nekateri se sprašujejo, kaj bodo Kitajci delali z mariborskim letališčem. Vedo, da bo vsako leto v Evropo prišlo 300 milijonov Kitajcev. Vsi ne bodo šli v Benetke, na Dunaj, ampak bodo želeli videti tudi ostale kraje.«
Dejal je, da se je Pipistrel zelo angažiral, da je na Kitajskem našel prave partnerje, saj se je izkazalo, da nekateri partnerji niso bili dovolj močni in niso imeli dovolj politične podpore za konkretizacijo projektov, ki so si jih skupaj zastavili. S kitajsko skupino Sino so celo dosegli 350 milijonov evrov težak dogovor, ki je poleg prenosa tehnologije predvideval tudi medsebojno kapitalsko povezovanje, a do tega ni prišlo. Boscarol je pojasnil: »Ko je bila novica objavljena, so bili komentarji po Sloveniji pogosto negativni, češ da smo v Sloveniji dobili nepovratna sredstva, prodajamo se pa Kitajcem. Zato sem posel ustavil in dejal, da bo Pipistrel ostal slovenski in da če bo šel na Kitajsko, bo Pipistrel kupil Kitajce in ne oni Pipistrel.«
