Croatia Airlines leti v bankrot

Hrvaški nacionalni letalski prevoznik je tik pred propadom, piloti so napisali dramatično pismo vladi in grozijo s stavko.
Fotografija: H kaosu in propadanju prispeva tudi to, da družba kljub trem razpisom še nima vodilnega človeka, ampak vršilca dolžnosti direktorja, ki mu vsakih šest mesecev podaljšajo mandat. FOTO: Ranko Suvar/Cropix
Odpri galerijo
H kaosu in propadanju prispeva tudi to, da družba kljub trem razpisom še nima vodilnega človeka, ampak vršilca dolžnosti direktorja, ki mu vsakih šest mesecev podaljšajo mandat. FOTO: Ranko Suvar/Cropix

V senci dogajanja, povezanega z Agrokorjem, zadnje dni ne doživlja nič manjše drame hrvaški nacionalni letalski prevoznik Croatia Airlines. Piloti v dramatičnem pismu vladi grozijo s stavko in opozarjajo, da je družba tik pred propadom, turistična sezona pa se je medtem že začela.

Iz Croatie Airlines je v zadnjih letih odšla polovica mehanikov, tretjina pilotov in četrtina stevardes, zaposleni zapuščajo družbo tudi letos. Samo v prvih 15 dneh maja je morala Croatia Airlines, ki zaradi sedanjega dogajanja izgublja ugled, zaradi pomanjkanja letal odpovedati kar 75 poletov, od katerih so nekatere subvencionirali iz državnega proračuna. Uprava je pojasnila, da se je to zgodilo zaradi izrednih okvar, sindikat pa je opozoril na napačno načrtovanje vzdrževanja in pomanjkanje slabo plačanih letalskih mehanikov, ki so prisiljeni opravljati svoje delo za 1500 evrov, najem mehanika iz tujine pa stane 300 evrov na dan. Ne najemajo samo letalskih mehanikov, ampak tudi letala, in to v nasprotju s poslovno logiko. Ne sprašujejo za ceno, ampak vzamejo, kar je na voljo na trgu, zato se je že zgodilo, da se je v letalu s 174 sedeži znašlo samo 17 potnikov.
 

Problemi niso od včeraj


Croatia Airlines že več let zaostaja za najbližjimi tekmeci. Piloti so opozorili, da je Adria povečala floto z 12 na 21 letal in da je do pred kratkim manj uspešna Air Serbia na vseh področjih prehitela Croatio Airlines, tako da vsak teden ponuja 20 poletov do Hrvaške, Croatia Airlines pa v regiji nima toliko poletov. Očitno je tudi neskladje pri skupni rasti zračnega prometa na Hrvaškem, saj je letna rast 15-odstotna, promet Croatie Airlines pa se je v petih letih povečal za samo šest odstotkov. Croatia Airlines je monopolist na Hrvaškem, vendar ima samo 18-odstotni tržni delež.

Težave se niso začele včeraj. Družba je nastala skupaj s hrvaško državo in od takrat so jo sprejemali bolj kot državni oglasni pano kot družbo, ki bi morala poslovati z dobičkom. Za Franja Tuđmana je bila nacionalna letalska družba nekaj, kar ustvarja ugled in je ogledalo države. Nekaj podobnega kot za njegovega soimenjaka Franka Zap­po, le da je imel on poleg letal rad tudi pivo. Kajti če bi družbo obravnavali drugače, se ne bi leta 1998 odločili kupiti šestih airbusov s sindiciranim posojilom in približno devetodstotno obrestno mero, tako da je morala Croatia Airlines nazadnje samo za obresti iz lastnih prihodkov plačati 187 milijonov evrov. Država ni bila samo mati, ampak tudi mačeha.

Croatia Airlines je morala za polete po Hrvaškem kupovati gorivo v Ini in je zato v zadnjih 15 letih izgubila 30 milijonov dolarjev, kolikor znaša razlika v ceni med hrvaškim in evropskim trgom. Izgube so se z leti kopičile, nato se je leta 2013, ko se je zgodila prva stavka pod geslom »Zavežite pasove, propadamo«, začelo prestrukturiranje družbe. Država je za poplačilo dolgov namenila malo več kot 100 milijonov evrov, tedanja uprava pa je naredila vse, da bi vsaj knjigovodsko prikazala, da družba ne posluje več z izgubo. To so dosegli z razprodajo premoženja. Prodali so dragoceno zemljišče, deleže v Plesu, motorje in letala. Nazadnje so prodali strateško pomembna dovoljenja za uporabo letalskih stez na Heathrowu za 18,5 milijona evrov. Prav zaradi te prodaje so lani ustvarili »dobiček«, vreden 3,2 milijona evrov. Brez prodaje – prodali so vse, kar so lahko – bi imela družba 15,4 milijona evrov izgube.
 

Pritisk sindikatov


H kaosu prispeva tudi to, da družba kljub trem razpisom še vedno nima vodilnega človeka, ampak vršilca dolžnosti direktorja, ki mu vsakih šest mesecev podaljšajo mandat. Plenkovićeva vlada tako kot vse prejšnje ne zna rešiti težav. To dokazuje tudi odločitev nekdanje vlade, ki je umaknila družbo s seznama strateško pomembnih podjetij za Hrvaško, sedanja vlada pa jo je vrnila na seznam. Zanimivo je, da je pristojni minister v obeh vladah ista oseba. Croatia Airlines že leta išče strateškega partnerja, vendar je pri tem enako neuspešna kakor pri iskanju prvega človeka družbe.

Najnovejši razpis je bil mednarodni, vendar se nanj ni prijavil nihče zunaj Hrvaške, prav tako kakor nobeno resno podjetje že leta ni pripravljeno dokapitalizirati oziroma kupiti očitno brezperspektivne družbe. Evropskih prevoznikov, ki bi lahko v njej pridobili 51-odstotno lastništvo, Croatia Airlines ne zanima, saj se zdaj vsi posvečajo družbi Alitalia, neevropski prevozniki pa ne kažejo zanimanja, da bi pridobili 49-odstotni lastniški delež, ne pa tudi pravice upravljanja v kroničnem izgubarju brez prave vizije okrevanja. Poleg tega se je treba vprašati tole: če Croatii Airlines ni uspelo stabilizirati poslovanja v času rekordno nizkih cen goriva, kako bo to storila zdaj, ko se cene goriva hitro povišujejo? Zato ni mogoče izključiti možnosti, da bo nazadnje doživela usodo propadlega madžarskega Maleva.

Toda niti prenehanje delovanja družbe ne bi bilo preprosto in brezplačno, saj je država s koncesijsko pogodbo zagotovila Francozom, ki imajo v koncesiji zagrebško letališče, določeno količino prometa Croatie Airlines. Če tega prometa ne bi mogli zagotoviti, Francozom ne bi bilo treba plačati koncesije in ravno to se je zgodilo v Budimpešti, Zagreb pa bi sčasoma izgubil položaj pomembnega prometnega križišča, ki že zdaj zaostaja za ­Beogradom.

Včeraj je zaradi takšnih skrb vzbujajočih razmer uprava javno spregovorila. Navedenih številk in podatkov ni zanikala, a je zatrdila, da družba ni pred propadom in da razmere niso tako alarmantne, kakor jih predstavljajo piloti. Varnost potnikov po mnenju uprave ni sporna, poleg tega so se celo pohvalili z novimi ­letalskimi programi, o katerih vedo, da ne bodo dobičkonosni, vendar so jih odprli »v korist potnikov«. Vso to »hajko« razumejo kot pritisk sindikatov, ki bi radi dosegli, da bi na čelo družbe prišel njihov človek, zato jih vabijo na pogovor, saj kolektivne pogodbe ni že 17 mesecev.

Komentarji: