Dama, ki je razbila vse predsodke
Slovenski finančniki podpirajo kandidaturo Christine Lagard za šefinjo ECB.
Odpri galerijo
Mitja Gaspari Foto Jure Eržen/Delo
Ljubljana – Po razglasitvi pravnice Christine Lagarde za kandidatko za predsednico evropske centralne banke (ECB) so se pojavili zlasti očitki, da nima izkušenj z delom v centralni banki in ekonomske izobrazbe. A slovenska finančna srenja njeno kandidaturo pozdravlja, saj meni, da je strokovnih monetarnih znanj znotraj ECB dovolj, Lagardova pa da prinaša številne izkušnje.
Aktualna šefinja Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Christine Lagarde je prva ženska in prva neekonomistka, ki se poteguje za predsednico ECB. Francozinja je bila v dolgoletni karieri tudi finančna ministrica v vladi Nicolasa Sarkozyja in vodja mednarodne odvetniške pisarne.
»To je vsekakor dobra izbira. Je absolutno mednarodna strokovnjakinja na področju financ. S tega zornega kota bi težko našli kandidata, ki ima večjo širino kot ona,« pravi nekdanja prva dama SKB banke Cvetka Selšek, ki je Lagardovo več let spremljala tudi na svetovnem ekonomskem srečanju v Davosu. Ocenjuje jo kot srčno, preudarno in razumno žensko.
Selškova se strinja, da ECB sicer potrebuje tudi podrobna strokovna znanja, a meni, da si bo Lagardova za to gotovo znala oblikovati strokovno ekipo. »Zna voditi ekipo,« pravi. Selškova priznava, da je finančni svet res še vedno pretežno moški, vendar je Lagardova po njenih besedah v njem razbila vse predsodke.
»Glede na to, da gre za politično aritmetiko, se mi zdi ta izbor v redu,« pa o kandidaturi Lagardove meni nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Glede finančnega znanja pravi, da je ljudi s takšnim znanjem znotraj ECB veliko. »Bolj pomembno je, ali ima človek, ki vodi tako inštitucijo, jasno sliko, kam, kdaj in kako se je treba obrniti. Mislim, da ona te izkušnje ima,« dodaja.
Gaspari vidi to kot konec obdobja, ko se je govorilo, da inštitucije, kot je centralna banka, vodijo le tehnični strokovnjaki: »Vrača se čas, ko je tudi centralna banka razumljena kot del širše države in tudi politično pomembna institucija.« Za primer navede program kvantitativnega sproščanja, h kateremu se ECB počasi spet vrača, in ki, kot pravi, ni le tehnična operacija, ampak ima svoje politične posledice, saj se kupujejo papirji različnih institucij, kar lahko vpliva na delovanje monetarne politike.
Lagardovo po Gasparijevih besedah čaka predvsem veliko negotovosti, saj neskončno kvantitativno sproščanje ne bo mogoče, zniževanje obrestnih mer v negativno območje pa nima le pozitivnih vplivov. »Menim, da bo novi glavni ekonomist ECB Philip Lane igral pomembno vlogo v razmišljanju o strukturi in naboru instrumentov, Lagardova pa bo morala to znati prodati navzven,« sklene.
Lagardova bo v času kandidacijskega postopka začasno zamrznila svoje naloge na čelu MDS, nadomeščal jo bo ameriški ekonomist David Lipton.
Aktualna šefinja Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Christine Lagarde je prva ženska in prva neekonomistka, ki se poteguje za predsednico ECB. Francozinja je bila v dolgoletni karieri tudi finančna ministrica v vladi Nicolasa Sarkozyja in vodja mednarodne odvetniške pisarne.
»To je vsekakor dobra izbira. Je absolutno mednarodna strokovnjakinja na področju financ. S tega zornega kota bi težko našli kandidata, ki ima večjo širino kot ona,« pravi nekdanja prva dama SKB banke Cvetka Selšek, ki je Lagardovo več let spremljala tudi na svetovnem ekonomskem srečanju v Davosu. Ocenjuje jo kot srčno, preudarno in razumno žensko.
Selškova se strinja, da ECB sicer potrebuje tudi podrobna strokovna znanja, a meni, da si bo Lagardova za to gotovo znala oblikovati strokovno ekipo. »Zna voditi ekipo,« pravi. Selškova priznava, da je finančni svet res še vedno pretežno moški, vendar je Lagardova po njenih besedah v njem razbila vse predsodke.
Čaka jo negotovost
Mitja Gaspari Foto Jure Eržen/Delo
»Glede na to, da gre za politično aritmetiko, se mi zdi ta izbor v redu,« pa o kandidaturi Lagardove meni nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Glede finančnega znanja pravi, da je ljudi s takšnim znanjem znotraj ECB veliko. »Bolj pomembno je, ali ima človek, ki vodi tako inštitucijo, jasno sliko, kam, kdaj in kako se je treba obrniti. Mislim, da ona te izkušnje ima,« dodaja.
Gaspari vidi to kot konec obdobja, ko se je govorilo, da inštitucije, kot je centralna banka, vodijo le tehnični strokovnjaki: »Vrača se čas, ko je tudi centralna banka razumljena kot del širše države in tudi politično pomembna institucija.« Za primer navede program kvantitativnega sproščanja, h kateremu se ECB počasi spet vrača, in ki, kot pravi, ni le tehnična operacija, ampak ima svoje politične posledice, saj se kupujejo papirji različnih institucij, kar lahko vpliva na delovanje monetarne politike.
Lagardovo po Gasparijevih besedah čaka predvsem veliko negotovosti, saj neskončno kvantitativno sproščanje ne bo mogoče, zniževanje obrestnih mer v negativno območje pa nima le pozitivnih vplivov. »Menim, da bo novi glavni ekonomist ECB Philip Lane igral pomembno vlogo v razmišljanju o strukturi in naboru instrumentov, Lagardova pa bo morala to znati prodati navzven,« sklene.
Lagardova bo v času kandidacijskega postopka začasno zamrznila svoje naloge na čelu MDS, nadomeščal jo bo ameriški ekonomist David Lipton.
