Digitalna ekonomija v rokah globalnih korporacij je družbi škodljiva
Pametna družba je ekosistem, ki v digitalnem svetu uspešno ustvarja dodano vrednost na podlagi podatkov in storitev različnih partnerjev, pravi Andrej Kotar iz podjetja Endava, ki je tudi predsednik programskega sveta Strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva Pametna mesta in skupnosti (SRIP PMiS).
Pametna družba potrebuje veliko sestavnih delov. Kateri so ključni deli te sestavljanke?
Zares pametna družba je delujoč ekosistem, ki v digitalnem svetu uspešno ustvarja dodano vrednost na podlagi podatkov in storitev različnih partnerjev. V ekonomskem smislu to najlepše predstavljajo nove storitve za občane v pametnih mestih. Za vzpostavitev delujočega ekosistema je treba vključiti veliko število deležnikov, najlažje prek platforme, ki poskrbi za sodelovanje, komuniciranje in usklajevanje, deljenje podatkov in tako dalje.
Kako jo zgraditi? Je to zahtevna naloga?
Najprej moramo ustvariti pogoje za skupno(stno) platformo, ki bo podlaga za pametno družbo in digitalno ekonomijo. Prvi temelj predstavlja podatkovna platforma, kjer si deležniki izmenjujejo podatke, šele nato pridemo do ravni (ponovne) uporabe storitev – in stvar preraste v storitveno platformo. Evropska komisija s programom Digitalna Evropa uvaja digitalne platforme kot javno infrastrukturo. Povezovalne platforme zagotavljajo uspešno sodelovanje s pomočjo standardov. Ti so nekakšno lepilo, ki skrbi za uspešno izmenjavo podatkov in storitev – tako na tehnični kot tudi poslovni ravni.
Digitalna ekonomija, kot si jo je zamislila Evropa, se razvija hkrati z uvajanjem pametne družbe.
Najprej torej potrebujemo standarde za pametno družbo. Kakšno vlogo ima pri teh Slovenija, če sploh?
Za odprte standarde na področju pametnih mest skrbi na primer OASC, organizacija s sedežem v Bruslju. Njena naloga je vzpostavitev minimalnih interoperabilnostnih mehanizmov – drugače povedano: standardov. Potem je tu še evropski projekt Gaia-X, katerega cilj je vzpostavitev podatkovnih prostorov na različnih vsebinskih področjih. V okviru Gaia-X je zelo dejavna tudi Slovenija; IKT Horizontalna mreža, ki deluje v SRIP PMiS, na primer, koordinira področje podatkovnih prostorov za pametna mesta.
Je pametna družba temelj za digitalno ekonomijo ali velja obratno?
Digitalna ekonomija že obstaja, prav res pametna družba pa še ne. Še več, trenutno ima družba celo škodo od posameznih digitalnih praks. Platforme, kot sta Airbnb in Uber ter podobne, posegajo v sedanji ekonomski sistem in spreminjajo način življenja v mestu. Saj je res prek aplikacije naklikati prenočišče ali prevoz, a je treba videti tudi manj prijetne posledice tega. Povečanje ponudbe Airbnb v vseh mestih vodi v dvig najemnim za nepremičnine, mesta se posledično praznijo. Sedanje stanje je skoraj oligarhija oziroma monopol nekih korporacij, ki nimajo meja: so davčno optimizirana podjetja, ki lokalno gospodarstvo uničujejo s prekarizacijo dela in podobno.
Torej je trenutna smer digitalizacije gospodarstva neto škodljiva?
Brez sprememb – vsekakor. Digitalna ekonomija v rokah globalnih korporacij je za Slovenijo, in tudi širše, za Evropo, škodljiva. Dodana vrednost v sedanji digitalni ekonomiji ostaja predvsem na računih globalnih digitalnih korporacij, namesto da bi se pravično porazdelila med ponudnike storitev. Digitalna ekonomija, denimo, v ZDA po prometu predstavlja že tretjo gospodarsko panogo – tudi na račun gospodarstva digitalno manj razvitih držav.
Kako to popraviti?
Digitalna ekonomija, kot si jo je zamislila Evropa, se razvija hkrati z uvajanjem pametne družbe. Na podlagi družbeno sprejemljivih konceptov. Ti novi poslovni modeli temeljijo na predpostavki, da se več manjših lokalnih igralcev oziroma podjetij s pomočjo tehnologije in interoperabilnosti približa uporabniku kot alternativna rešitev. Seveda morajo biti ponudba, vrednost in uporabniška izkušnja dovolj dobre, da bo njihova združena storitev lahko tekmovala s korporacijami. Konec dneva uporabnik sam odloča, kam bo šel njegov denar. Torej mora biti taka storitev primerljiva, po kakovosti uporabniške izkušnje in ceni. Z razvojem pametne družbe v prostoru EU nastaja nov koncept digitalne ekonomije, ki vzpostavlja nov trg, vsaj na ravni EU za ponudnike storitev in podatkov. Pripravljajo se velike nove poslovne priložnosti za lokalne ponudnike, celo države.
Zelo pomembno je, kdo je oziroma bo kreator te nove digitalne ekonomije in kdo sledilec.
Ker?
Ker bo eden služil, drugi pa predvsem plačeval. Možnosti sta zgolj dve: ali bomo aktivni ustvarjalci ali pa zgolj uporabniki rešitev in plačniki storitev. Največ dodane vrednosti bo končalo pri ustvarjalcih.
Bo po vašem mnenju Slovenija v digitalni ekonomiji neto uvoznik ali izvoznik tehnologije?
To je odvisno od tega, ali se bomo priložnosti ustrezno zavedali in odzvali. Slovenija ima veliko uspešnih tehnoloških podjetij, a so njihova investicijska sredstva prenizka, da bi uspešno parirali finančno močnejšim državam in korporacijam. Brez širšega konsenza na nacionalni ravni ne bo šlo, potrebujemo tudi razumevanje države, saj ima ta dostop do evropskih sredstev, ki bi močno pripomogla k razvoju ustreznih kompetenc in tehnologij.
Priložnost obstaja tudi za Slovenijo, če jo bomo le znali izkoristiti. Lahko pa to veliko razvojno priložnost za ustvarjanje dodane vrednosti hitro zamudimo, kar bi bilo škoda, saj je to enkratna priložnost sedanje generacije. Priložnost, da določa tehnološko in podatkovno gnano prihodnost.
Edina pot, da evropske tekmece presežemo, je povezovanje več domačih podjetij in skupni nastop na trgu.
Kakšen bi bil vaš recept za uspeh? Da bomo vsaj konkurenčni, če že ne bomo zmagovalci?
Recept bi bil, da se osredotočimo na področja, na katerih smo dobri – in drugi že vedo, da smo dobri. Edina pot, da evropske tekmece presežemo, je povezovanje več domačih podjetij in skupni nastop na trgu. V EU nas poznajo kot državo, ki lahko pripomore k razvoju digitalne ekonomije in pametne družbe. Manjka pa nam ustrezen nacionalni referenčni projekt, s katerim bi Slovenijo še bolj utrdili na trgu kot referenčno državo, vsaj na posameznem področju.
Kje smo res dobri, v kakšni niši?
Eno od področij so vsekakor pametna mesta in skupnosti, kjer Slovenija že sodeluje pri pripravi konceptov razvoja. V projektu Gaia-X Slovenija koordinira nastajanje podatkovnih prostorov na področju pametnih mest in skupnosti ter sodeluje pri nastanku bele knjige za pametna mesta. Prva različica, objavljena septembra 2021, je bila bolj teoretične narave, v delu je že druga različica, ki ne bo več zgolj koncept, ampak se bo dotikala oprijemljivih vsebin.
Kje bi lahko bili prvi? Pred kratkim sem v Berlinu obiskal sejem pametnih mest, imenovan Smart Country Convention. V Združenju za informatiko GZS se je sejma udeležilo enajst slovenskih podjetij, ki so predstavljala svoje rešitve. Endava je skupaj s partnerskimi podjetji predstavila demo rešitev iPot, nekakšno platformo za urbano mobilnost, ki povezuje vse vidike mobilnosti – zasebni in javni prevoz in povezane storitve ter jih nadgrajuje še s področnimi storitvami – turistično ponudbo, gostinsko ponudbo, občinskimi storitvami in tako dalje. Dokazali smo, da je interoperabilnost na ravni storitev, ki bi omogočala povezovanje deležnikov na poslovnem modelu, že mogoča. Primerljive rešitve na sejmu ni bilo. Celo nemška podjetja so dokazovala zgolj to, da obvladajo povezovanje na ravni podatkov, ne pa tudi uvajanja storitvenih platform.
Kdaj bo ta platforma zaživela v praksi?
Ne vem, mogoče celo nikoli. Kot rečeno, gre za demo model, kaj sedanje znanje in tehnologija omogočata. Dokazuje, kaj en konzorcij podjetij iz Slovenije lahko naredi s precej manjšimi sredstvi kot Nemčija. Če bi bila domača podpora, sploh politična, še večja, bi naredili še marsikaj več. Lahko bi širše tekmovali s tako imenovanimi super aplikacijami za področje pametnih mest, ki jim strokovnjaki napovedujejo bleščečo prihodnost.
Super aplikacijami?
Da, super aplikacija je krovna aplikacija, s katero uporabnik dostopa do storitev mobilnosti, potovanj, prenočišč, turističnih storitev, izobraževanj, zdravstvenih storitev, upravnih storitev, storitev lokalne skupnosti na enem mestu. Primerna je tako za prebivalce kot obiskovalce mesta, skratka vse, ki so uporabniki storitev v mestu. Mi smo v našo demo rešitev vgradili tudi plačevanje z žetoni in na veriženju podatkovnih blokov (ang. blockchain) temelječo digitalno denarnico.
Lahko bi širše tekmovali s tako imenovanimi super aplikacijami za področje pametnih mest, ki jim strokovnjaki napovedujejo bleščečo prihodnost.
Od kod vam vse to znanje?
Prav v tem je čar – združujemo ne le znanje, ampak digitalne storitve različnih domačih podjetij, aktivnih v okviru SRIP PMiS in IKT Horizontalne mreže. Endava je tudi dolgoletni tehnološki partner globalnih pionirjev pri pripravi novih, na digitalni preobrazbi temelječih poslovnih modelov; na primer letalskega prevoznika Ryanair, katerega dolgoročni cilj je ceno letalske karte vključiti v celovito ponudbo počitniških storitev na končni destinaciji. V bistvu bi zmogljiva platforma ponudnikom ustrezno razdelila delež sredstev iz storitev, ki jih je v super aplikaciji izbral uporabnik.
Veliko znanja pa smo pripeljali v Slovenijo z zdaj že tradicionalno Regionalno konferenco za razvoj pametne družbe, v okviru katere smo bili Slovenci med prvimi podporniki evropske deklaracije za razvoj pametnih skupnosti, imenovane Living-in.eu, oblikovali pa smo tudi slovensko nacionalno deklaracijo za razvoj pametne družbe.
Se veselite tehnološko gnane prihodnosti?
Se. Upam, da bo v njej tudi čim več slovenskega znanja. Prihajajo spremembe, ki bodo velike in drastične. Posledično predstavljajo veliko priložnost. Poslovni modeli, ki bodo še(le) nastali, bodo vsekakor zanimivi in bodo predstavljali priložnost, ki je nikakor ne gre zamuditi.
