Družbena odgovornost se krepi
Informiranost podjetij in organizacij o družbeni odgovornosti in njihova ozaveščenost se v zadnjih letih – tudi med epidemijo ali covidu-19 navkljub – opazno krepita, s tem pa se izboljšujeta tudi njihov odnos do certifikatov in nagrad ter izvajanje projektov in aktivnosti s področja družbene odgovornosti. To je bila glavna ugotovitev letošnje raziskave o poznavanju družbene odgovornosti in certifikata Družbeno odgovoren delodajalec (DOD) v okviru istoimenskega projekta, ki ga sofinancirata evropski socialni sklad in Republika Slovenija.
Ekvilib Inštitut je po drugem letu podeljevanja certifikatov izvedel še tretjo, zadnjo raziskavo v poslovni javnosti. V njej je sodelovalo 136 podjetij oziroma organizacij. Polovica anketiranih izhaja iz srednje velikih podjetij (z od 51 do 250 zaposlenimi). Največ jih deluje na področju zdravstva in socialnega varstva, predelovalne dejavnosti ter drugih dejavnosti. Anketiranci so izpolnili anketni vprašalnik s 13 vprašanji, ki so se nanašala na družbeno odgovornost podjetij.
Tudi med korono
In kakšni so bili letos rezultati? Kar 60 odstotkov predstavnikov sodelujočih podjetij in organizacij trdi, da so dobro seznanjeni s konceptom družbene odgovornosti, medtem ko nihče ni odgovoril, da družbene odgovornosti ne pozna.
Skoraj vsi vprašani (99 odstotkov) izvajajo vsaj en ukrep s tega področja, pri čemer so to zagotovo ukrepi varstva in zdravja pri delu. Sledijo ukrepi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja in izobraževanja za karierni napredek zaposlenih. Kar 86 odstotkov vprašanih ima storitve in izdelke skladne s smernicami trajnostnega razvoja, skoraj dve tretjini pa jih ima zastavljeno strategijo trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti.
Več kot polovica vprašanih je že pridobila certifikat Družini prijazno podjetje, 87 odstotkov pa jih je pridobilo vsaj eno nagrado oziroma certifikat s področja družbene odgovornosti. Sodelujoči se večinoma strinjajo, da take nagrade in certifikati pripomorejo k ugledu in kredibilnosti podjetja.
Kot najpogostejši razlog za družbeno odgovorno ukrepanje anketiranci navajajo dejstvo, da ukrepi krepijo kulturo in ugled podjetja ali organizacije kot delodajalca, hkrati pa pripomorejo k pridobivanju novih in zadržanju obstoječih zaposlenih.
Aleš Kranjc Kušlan, direktor Ekvilib Inštituta, ki je poleg partnerjev GZS, ZDS in ZSSS nosilec certificiranja, poudarja še en pomemben premik v miselnosti: »Čeprav je bilo poslovanje v zadnjem letu v veliki meri oteženo zaradi koronavirusa, jih kar 82 odstotkov vprašanih meni, da je družbeno odgovorno poslovanje med epidemijo enako pomembno kot pred njo. Kar 68 odstotkov vprašanih je ukrepe s področja družbene odgovornosti izvajalo tudi v času epidemije. Gre za pomemben podatek, ki kaže izboljšavo v primerjavi z lanskim letom, ko je za 14 odstotnih točk več podjetij v času epidemije popolnoma ukinilo tovrstne aktivnosti.«
Skok prepoznavnosti
Zavidljiv napredek kaže tudi primerjava vseh treh raziskav. Anketiranci v vseh treh raziskavah odgovarjajo, da so dobro seznanjeni s konceptom družbene odgovornosti, in večina jih izvaja vsaj en ukrep s tega področja (največ ukrepe varstva in zdravja pri delu ter za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja). Med ukrepi, ki se redkeje znajdejo na agendi podjetja, so predavanja in delavnice na temo družbene odgovornosti, a se je letos tudi to občutno izboljšalo.
Med vsemi podjetji, ki so sodelovala v vseh treh raziskavah, jih je polovica ali več že pridobila certifikat Družini prijazno podjetje, po pogostnosti pa sledi certifikat za vodenje kakovosti ISO 9001.
Tretja raziskava kaže boljše poznavanje družbene odgovornosti.
Kar 68 odstotkov vprašanih je ukrepe izvajalo tudi v času epidemije.
Največja skrb gre varovanju zdravja in varstvu pri delu.
Pomembno se je v treh letih povečala tudi prepoznavnost certifikata DOD. Delež vprašanih, ki ga dobro poznajo, se je v treh letih povišal kar za 40 odstotnih točk. Pomembno je tudi, da se je povečal tudi nabor aktivnosti, ki jih podjetja izvajajo na področju družbene odgovornosti; 32 odstotkov organizacij letos izvaja vseh 10 ukrepov, dve tretjini pa osem ali več ukrepov.
Dobre izkušnje
Podjetja in organizacije, ki so se odločili pridobiti certifikat DOD, inovativno kažejo svojo zavezanost ideji družbene odgovornosti. Tako na primer v podjetju Rižanski vodovod Koper financirajo tudi športne aktivnosti in program odvajanja od kajenja, v Telekomu Slovenije aktivno preprečujejo izgorelost in omogočajo gibljiv delovni čas, v podjetju TIK Kobarid so uvedli rotacijo zaposlenih ter pregled ergonomije delovnih mest.
V Termoelektrarni Brestanica se zavedajo, da dobro vzdušje v podjetju ni samoumevno in zahteva pozornost vodstva, zato so sprejeli številne ukrepe s področja družbeno odgovornega delovanja, na primer pravico do prošnje za prilagoditev delovnih pogojev, zagotavljanje zdravega delovnega okolja z učinkovitim medsebojnim sodelovanjem zaposlenih oziroma njihovih predstavnikov, sodelovanje zaposlenih pri presoji področja varnosti in zdravja pri delu in varčno osvetlitev.
V podjetju Geaprodukt, kjer so k certifikatu pristopili letos, pa ugotavljajo, da skozi postopek certificiranja podjetje obravnava izzive, ki se tičejo sodobne družbe, hkrati pa spoznava tudi svoje priložnosti. Prepričani so, da so dobri odnosi z zaposlenimi osnova za reševanje situacij, v katerih se znajde podjetje, in niso ravno prijetne. Medsebojno zaupanje in spoštovanje sta po njihovem dobra popotnica za reševanje kriz.
