ECB menda snuje krizni načrt za odkupe obveznic brez Nemčije
Če bi nemško ustavno sodišče po sodni poti prisililo največjo članico evrosistema, da opusti nakupe obveznic, naj bi po neuradnih informacijah nemško kvoto prevzele druge države.
Odpri galerijo
V ECB, ki jo vodi Christine Lagarde, se očitno pripravljajo tudi na scenarij brez sodelovanja Nemčije pri odkupih obveznic. FOTO: Reuters
Ljubljana – Evropska centralna banka pripravlja tajni krizni načrt, po katerem bi svoj več tisoč milijard evrov težki program odkupov obveznic izvajala brez nemške centralne banke Bundesbank, ki jo vodi Jens Weidmann. To bi se zgodilo, če bi nemško ustavno sodišče po sodni poti prisililo največjo članico evrosistema, da opusti nakupe obveznic, so od več virov izvedeli pri agenciji Reuters.
V tem najslabšem scenariju bi ECB, ki jo vodi Christine Lagarde, z vsemi možnimi pravnimi sredstvi prisilila svojo največjo delničarko, da se vrne k programu odkupov obveznic. To bi bil po mnenju poznavalcev zagotovo trenutek resnice za evro in hkrati preizkušnja za Nemčijo in njeno zavezanost evropski valuti, ki jo je sama odločilno soustvarila.
Nemško ustavno sodišče je ECB naložilo, da do začetka avgusta ustrezno pravno upraviči svoje množične protikrizne odkupe obveznic ali pa jih nadaljuje brez sodelovanja nemške Bundesbank, ki sicer opravi dobro četrtino obvezniških nakupov. Večina virov sicer meni, da bo nemške ustavne sodnike umirila kar sama nemška centralna banka in jih prepričala, da je njena denarna politika ustrezna.
A če se to ne bi zgodilo, bi si druge centralne banke iz evrosistema (torej tudi Banka Slovenije) porazdelile nemško kvoto v programu odkupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) in bi odkupovale nemške obveznice. Te možnosti sicer svet ECB (v njem je tudi slovenski guverner Boštjan Vasle) še ni uradno obravnaval, v ECB in Bundesbanki pa je nočejo komentirati. V vsakem primeru pa bi morebitni nemški izstop iz spodbujevalnih ukrepov ECB spet obudil špekulacije o razpadu evrskega območja.
V tem najslabšem scenariju bi ECB, ki jo vodi Christine Lagarde, z vsemi možnimi pravnimi sredstvi prisilila svojo največjo delničarko, da se vrne k programu odkupov obveznic. To bi bil po mnenju poznavalcev zagotovo trenutek resnice za evro in hkrati preizkušnja za Nemčijo in njeno zavezanost evropski valuti, ki jo je sama odločilno soustvarila.
Nemško ustavno sodišče je ECB naložilo, da do začetka avgusta ustrezno pravno upraviči svoje množične protikrizne odkupe obveznic ali pa jih nadaljuje brez sodelovanja nemške Bundesbank, ki sicer opravi dobro četrtino obvezniških nakupov. Večina virov sicer meni, da bo nemške ustavne sodnike umirila kar sama nemška centralna banka in jih prepričala, da je njena denarna politika ustrezna.
A če se to ne bi zgodilo, bi si druge centralne banke iz evrosistema (torej tudi Banka Slovenije) porazdelile nemško kvoto v programu odkupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) in bi odkupovale nemške obveznice. Te možnosti sicer svet ECB (v njem je tudi slovenski guverner Boštjan Vasle) še ni uradno obravnaval, v ECB in Bundesbanki pa je nočejo komentirati. V vsakem primeru pa bi morebitni nemški izstop iz spodbujevalnih ukrepov ECB spet obudil špekulacije o razpadu evrskega območja.
