ECB pričakovano pustila obrestne mere nespremenjene

Inflacija se je v zadnjih mesecih znižala, v bližnji prihodnosti se bo verjetno začasno zvišala, do konca leta 2024 pa se bo predvidoma spet precej znižala.
Fotografija: Strokovnjaki ECB pričakujejo, da bo skupna inflacija v 2023 v povprečju znašala 5,4 odstotka, v 2024 2,7 odstotka, v letu 2025 2,1 odstotka in 1,9 odstotka v letu 2026. To v primerjavi s septembrskimi projekcijami pomeni popravek navzdol za leto 2023 in še posebno za leto 2024. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters
Odpri galerijo
Strokovnjaki ECB pričakujejo, da bo skupna inflacija v 2023 v povprečju znašala 5,4 odstotka, v 2024 2,7 odstotka, v letu 2025 2,1 odstotka in 1,9 odstotka v letu 2026. To v primerjavi s septembrskimi projekcijami pomeni popravek navzdol za leto 2023 in še posebno za leto 2024. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters

Svet ECB je danes sklenil, da bo pustil vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Inflacija se je v zadnjih mesecih sicer znižala, vendar bo v bližnji prihodnosti verjetno spet začasno porasla. Po najnovejših projekcijah strokovnjakov Eurosistema za evroobmočje se bo inflacija prihodnje leto predvidoma postopno zniževala, preden se bo leta 2025 približala dvoodstotni ciljni ravni, je ECB sporočila na svoji spletni strani.

Strokovnjaki, gledano v celoti, pričakujejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 5,4 odstotka letos, 2,7 odstotka prihodnje leto, 2,1 odstotka leta 2025 in 1,9 odstotka leta 2026. To v primerjavi s septembrskimi projekcijami pomeni popravek navzdol za leto 2023 in še posebno za leto 2024.  

Svet ECB bo tudi v prihodnje o obrestnih merah, ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike odločal na podlagi podatkov. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, v katerih bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike, so še sporočili iz ECB.

Eurosistem bo pri tem letos prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. Glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v programu PEPP, namerava še naprej v celoti ponovno investirati v prvi polovici leta 2024. V drugi polovici leta namerava zmanjševati portfelj v programu PEPP, in sicer v povprečju za 7,5 milijarde evrov na mesec. Ponovno investiranje v programu PEPP naj bi tako prenehalo konec leta 2024.

 

Preberite še:

Komentarji: