Energetiki bi hidroelektrarne in jedrsko energijo
Nacionalni energetski in podnebni načrt je sprejemljiv, le malo bi ga bilo dobro dopolniti, meni upravni odbor energetske zbornice.
Odpri galerijo
Voda iz Slovenije prehitro odteka, pravijo energetiki. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Prva energetska strategija po 2004, nacionalni energetski in podnebni načrt, seveda sproža različne odzive. Največja očitka energetikov v upravnem odboru energetske zbornice pri GZS sta povezana s hidroelektrarnami in neodločnostjo pri načrtih za drugi blok jedrske elektrarne.
Brez vsaj omembe, da se načrtovanje verige hidroelektrarn na srednji Savi in nove jedrske elektrarne nadaljuje, se lahko zgodi, da bodo ekipe usposobljenih projektantov razpadle. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer je odgovoril, da jedrske energije niso natančno opredelili, ker je že za podaljšanje obratovanja sedanje jedrske elektrarne ministrstvo za okolje in prostor predvidelo čezmejno presojo vplivov na okolje, prizadevanja za nevtralizacijo te odločbe pa niso bila uspešna. Zapisano v NEPN pa bo treba izvesti.
Stane Merše z Instituta Jožef Stefan je povedal, da dolgoročno brez hidroelektrarn ne bo šlo, vendar jih bo treba narediti bolj prijazne okolju. V NEPN pa ne morejo napisati lokacije, denimo srednje Save. Kumer in Merše sta opozorila še na to, da bo treba spremeniti okoljsko zakonodajo, po sedanji se hidroelektrarn ne da graditi. Kumer je še dodal, da v obravnavo vlade ne bodo spustili zakonodaje o prostorskem razvoju, saj je ta predvidela naravovarstvena območja na vseh lokacijah, kjer je dovolj vetra za vetrnice.
»Naš poslovni načrt se v popolnosti razlikuje od NEPN,« je povedal generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Stojan Nikolić, ki ne vidi, kakšna bo prihodnost plina, s katerim bi zamenjali premog. Merše je odgovoril, da je zemeljski plin dilema, ki je NEPN ne razreši. Podobno je z energetsko izrabo odpadkov.
Energetiki so zadovoljni, da je daljinsko ogrevanje v NEPN končno dobilo večji pomen, zadovoljni so tudi z zagotovili, da se bo podporna shema za obnovljive vire spremenila. Niso pa prepričani, da bo mogoče v Sloveniji v desetih letih postaviti za 1350 megavatov sončnih elektrarn, če pa smo jih doslej za le 250 megavatov. Zato že ciljajo na revizijo NEPN, ki bo morala biti opravljena s strokovnimi podlagami.
Merše je strnil, da je NEPN široko odprt, v prihodnjih desetih letih moramo pripraviti osnovo za ambicioznejše ukrepe med 2030 in 2040. Sem spada tako posodobitev omrežij kot podpora znanosti in uskladitev vseh predpisov.
Veliko popravkov v NEPN ne bodo več vnašali, saj so roki zelo tesni. Kumer je dejal, da s pripravo NEPN zamuja devet držav, vendar so aprila že prvi usklajevalni sestanki. Javna obravnava traja do 16. februarja, potem mora predlogu NEPN prižgati zeleno luč še ministrstvo za okolje in prostor. Vlada bi ga morala do konca februarja nato poslati v Bruselj.
Brez vsaj omembe, da se načrtovanje verige hidroelektrarn na srednji Savi in nove jedrske elektrarne nadaljuje, se lahko zgodi, da bodo ekipe usposobljenih projektantov razpadle. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer je odgovoril, da jedrske energije niso natančno opredelili, ker je že za podaljšanje obratovanja sedanje jedrske elektrarne ministrstvo za okolje in prostor predvidelo čezmejno presojo vplivov na okolje, prizadevanja za nevtralizacijo te odločbe pa niso bila uspešna. Zapisano v NEPN pa bo treba izvesti.
Stane Merše z Instituta Jožef Stefan je povedal, da dolgoročno brez hidroelektrarn ne bo šlo, vendar jih bo treba narediti bolj prijazne okolju. V NEPN pa ne morejo napisati lokacije, denimo srednje Save. Kumer in Merše sta opozorila še na to, da bo treba spremeniti okoljsko zakonodajo, po sedanji se hidroelektrarn ne da graditi. Kumer je še dodal, da v obravnavo vlade ne bodo spustili zakonodaje o prostorskem razvoju, saj je ta predvidela naravovarstvena območja na vseh lokacijah, kjer je dovolj vetra za vetrnice.
Načrtovanje plinovoda traja 14 let, jedrske elektrarne pa verjetno še več. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Osnova za delo v prihodnje
»Naš poslovni načrt se v popolnosti razlikuje od NEPN,« je povedal generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Stojan Nikolić, ki ne vidi, kakšna bo prihodnost plina, s katerim bi zamenjali premog. Merše je odgovoril, da je zemeljski plin dilema, ki je NEPN ne razreši. Podobno je z energetsko izrabo odpadkov.
Energetiki so zadovoljni, da je daljinsko ogrevanje v NEPN končno dobilo večji pomen, zadovoljni so tudi z zagotovili, da se bo podporna shema za obnovljive vire spremenila. Niso pa prepričani, da bo mogoče v Sloveniji v desetih letih postaviti za 1350 megavatov sončnih elektrarn, če pa smo jih doslej za le 250 megavatov. Zato že ciljajo na revizijo NEPN, ki bo morala biti opravljena s strokovnimi podlagami.
Vprašanj o plinu NEPN ne rešuje. FOTO: Roman Šipić/Delo
Merše je strnil, da je NEPN široko odprt, v prihodnjih desetih letih moramo pripraviti osnovo za ambicioznejše ukrepe med 2030 in 2040. Sem spada tako posodobitev omrežij kot podpora znanosti in uskladitev vseh predpisov.
Veliko popravkov v NEPN ne bodo več vnašali, saj so roki zelo tesni. Kumer je dejal, da s pripravo NEPN zamuja devet držav, vendar so aprila že prvi usklajevalni sestanki. Javna obravnava traja do 16. februarja, potem mora predlogu NEPN prižgati zeleno luč še ministrstvo za okolje in prostor. Vlada bi ga morala do konca februarja nato poslati v Bruselj.
