Evropska proizvodnja bo manjša
Tema ni nova, pravzaprav je že dodobra postarana. Avtomobilskim proizvajalcem še kar naprej primanjkuje polprevodnikov, in kot kaže najnovejša analiza SP Global, se s tem najbolj otepajo v Evropi, kjer naj bi kljub drugačnim napovedim izpred mesecev letos izdelali manj avtomobilov kot lani.
Sicer stvari po svetu niti niso tako slabe, le Evropa šepa. Kot ocenjuje SP Global (nekdanji IHS Markit), ki ga NewsNCR povzema po Automotive News Europe, se v globalnem pogledu avtomobilska proizvodnja krepi, slabša pa je ocena za Evropo, kjer da se nadaljuje pomanjkanje polprevodnikov. Tako so svetovno napoved avtomobilske proizvodnje za celotno leto 2022 popravili na +5,7 odstotka (v avgustovski oceni še +5,1odstotka), k čemur so najbolj prispevali Kitajska (+3,9), ki se pobira pa zaprtju zaradi zadnjega vala koronavirusa, celotna Azija (+5,5) in predvsem obe Ameriki (+11,7).
Nasprotje je, kot rečeno, Evropa, kjer se zdaj za leto 2022 pričakuje celo zmanjšanje, konkretno za 0,5 odstotka. Omenjeni vir v tem sklopu navaja tudi oceno tržnega analitika Sama Fioranija iz AutoForecastSolution, ki ocenjuje, da bodo v Evropi zaradi pomanjkanja polprevodnikov letos izdelali 1,44 milijona avtomobilov manj.
Za naprej S&P Global pričakuje, da se bo globalna proizvodnja leta 2023 povečala za 5,3 odstotka, za Evropo računajo, da bo zrasla za 12 odstotkov. A kot rečeno, se bo moralo stanje na področju dobav nujnih elektronskih delov izboljšati – še pred nekaj dnevi je agencija Reuters na podlagi izjav lokalnih sindikatov poročala, da bosta koncerna Stellantis in Renault v svojih tovarnah v Španiji znova občasno ustavljala proizvodnjo, razlog pa seveda ni nov – pomanjkanje čipov.
Pomanjkanje teh pogosto odločilnih sestavnih delov, ki se vleče že vse leto, se prek manjše proizvodnje pozna tudi na manjši prodaji avtomobilov. Po zadnjih podatkih panožnega združenja Acea se je ta avgusta šele prvič po 13. mesecih (!) v Evropi znova dvignila, konkretno za štiri odstotke, a je na ravni osmih mesecev še vedno za 12 odstotkov nižja kot v primerljivem obdobju lani. Minusi so bili dvomestni na skoraj vseh velikih trgih, največji pa v Italiji (–18 odstotkov), Franciji (–13 ) in Nemčiji (–10), v Španiji je bilo nazadovanje letos devetodstotno.
Slovenija sicer zaradi svoje majhnosti na skupno številko ne vpliva močno, pa vseeno omenimo, da je pri nas letos nazadovanje 15-odstotno, na novo je bilo registriranih 33.000 avtomobilov. Če pogledamo celotno Zahodno Evropo, je bilo v tem času skupno prodanih šest milijonov avtomobilov.
Kaj pa posamezni proizvajalci? V konkretnih rdečih številkah so bolj ali manj vsa velika evropska imena, pri koncernu Renault je edina pozitivna izjema Dacia, z rastjo se lahko pohvali še južnokorejska skupina Hyundai-Kia.
Acea ima sicer v svojih podatkih tudi kako luknjo, kot je videti, namreč ne zajema številk Tesle, kar je pač moteče, saj se električnih avtomobilov te znamke v Evropi zdaj proda že kar veliko. Letos je imela v sedmih mesecih po podatkih Car Sales Base ta električna ameriška znamka dobrih 87.000 ali za 20.000 več kupcev kot v tem obdobju lani. Po zadnjih napovedih si Tesla obeta, da bo na največjem evropskem trgu, Nemčiji, kjer ima od letos v bližini Berlina tudi svojo novo tovarno, prodajo kar podvojila. Računajo, da bi v celem letu 2022 samo v Nemčiji prodali 80.000 vozil.
