V nadaljevanju preberite:

Zahodni Balkan se v zadnjih letih sooča z izrazitim pomanjkanjem delovne sile, zato države v regiji čedalje pogosteje posegajo po tujih delavcih iz Azije in Afrike. Hrvaška je leta 2024 izdala več kot 75.000 delovnih dovoljenj, večinoma za državljane Filipinov, Indije in Nepala. Srbija je šla še dlje: zunanje ministrstvo je razpravljalo o možnosti angažiranja kar 100.000 delavcev iz Gane, kar pa je sprožilo burne razprave.

Ekonomist dr. Mihail Arandarenko opozarja, da gre pogosto za pretirane in politično motivirane napovedi: »Novica o 100.000 Gancih v Srbiji je popačena in v osnovi neresnična.« Dodaja, da je resnična potreba precej nižja – med 20.000 in 30.000 delavcev – in da integracijski potencial takšnih migracij ostaja zelo omejen: »To ni migracija z integracijskim potencialom.«

Tudi dr. Rok Spruk z Ekonomske fakultete v Ljubljani poudarja, da uvoz delovne sile ni dolgoročna rešitev: »Namesto da bi regija ustvarjala pogoje za vračanje lastnih izseljencev in gradila institucije, ki spodbujajo podjetnost in inovacije, posega po najcenejši rešitvi.« Oba sogovornika opozarjata na tveganje oblikovanja vzporednih skupnosti in institucionalno nepripravljenost na integracijo.