Finančni ministri EU potrdili slovenski načrt za okrevanje
Doslej je potrjenih že 16 nacionalnih načrtov, Slovenija bo vnaprej prejela 231 milijonov evrov iz sklada za okrevanje in odpornost.
Odpri galerijo
Slovenija si lahko iz sklada za okrevanje in odpornost kmalu obeta prvih 231 milijonov prvih plačil, minister Šircelj priliv napoveduje že poleti. FOTO: Matej Družnik/Delo
Finančni ministri Unije so na virtualnem zasedanju potrdili slovenski načrt za odpornost in okrevanje, ob tem pa še načrte Litve, Cipra in Hrvaške. S tem končnim korakom je zdaj uradno potrjenih več kot polovica nacionalnih načrtov, je po srečanju povedal slovenski minister za finance Andrej Šircelj. Po njegovih besedah se gospodarski položaj izboljšuje, prav tako napovedi za naprej, okrevanje se krepi, dostop do sredstev iz evropskih sredstev pa naj bi pospešil nadaljnje okrevanje ter povečal odpornost držav in Unije.
Sklad za okrevanje bo sicer tudi v podporo pri prekvalifikaciji zaposlenih za delovna mesta prihodnosti. Države bodo s potrjenimi načrti okrevanja dobile 13 odstotkov sredstev vnaprej, v okviru predfinanciranja, denar pa bo na voljo že poleti, je napovedal Šircelj. Slovenija bo tako vnaprej prejela 231 milijonov evrov.
Ministri so sicer 13. julija že potrdili prvih 12 načrtov – Portugalske, Španije, Grčije, Danske, Luksemburga, Avstrije, Slovaške, Latvije, Nemčije, Italije, Belgije in Francije.
Glede nove zakonodaje za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, o kateri je razpravljala evropska komisija, pa je Šircelj povedal, da »moramo iti v korak s časom in inovacijami na tem področju. Močnejša, strožja pravila, ki so v skladu z najnovejšimi izzivi, bodo zaščitila podjetja in državljane držav članic. Komisija predlaga tudi nov osrednji organ v EU za boj poti pranju denarja. Skupni pravilnik, ki naj bi ga sprejeli, bo harmoniziral pravila za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v EU.«
Sveženj predlaga tudi uporabo pravil za kriptovalute in novo zgornjo mejo v višini 10.000 evrov za gotovinska plačila, ki naj bi veljala v celotni Uniji. »Predlagani sveženj je zelo celovit in zelo ambiciozen,« je povedal Šircelj in dodal, da bo slovensko predsedstvo pri tem poskušalo doseči čim več napredka in s tem prispevati k varnejšemu okolju za državljane Unije.
Sklad za okrevanje bo sicer tudi v podporo pri prekvalifikaciji zaposlenih za delovna mesta prihodnosti. Države bodo s potrjenimi načrti okrevanja dobile 13 odstotkov sredstev vnaprej, v okviru predfinanciranja, denar pa bo na voljo že poleti, je napovedal Šircelj. Slovenija bo tako vnaprej prejela 231 milijonov evrov.
Minister Zvonko Černač, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je ob potrditvi slovenskega načrta za okrevanje in odpornost za STA poudaril, da časa za izvedbo naložb in reform ni veliko, zato bo ključno dobro sodelovanje in sklepanje kompromisov med deležniki. Prvi razpisi ministrstev bodo po njegovih napovedih na voljo že letos, predplačila pa je pričakovati avgusta ali septembra.
Naložbe v skupni vrednosti 2,5 milijarde evrov in reforme mora Slovenija uresničiti do konca leta 2026. »Izvedba načrtovanih reform bo pogoj za izplačilo sredstev. Časa ni veliko. Sodelovanje in sklepanje kompromisov bosta zato morala biti ključni vodili vseh, ki sodelujejo v procesu priprave, usklajevanja in potrjevanja zakonov in strateških vsebin,« je poudaril minister.
Naložbe v skupni vrednosti 2,5 milijarde evrov in reforme mora Slovenija uresničiti do konca leta 2026. »Izvedba načrtovanih reform bo pogoj za izplačilo sredstev. Časa ni veliko. Sodelovanje in sklepanje kompromisov bosta zato morala biti ključni vodili vseh, ki sodelujejo v procesu priprave, usklajevanja in potrjevanja zakonov in strateških vsebin,« je poudaril minister.
Ministri so sicer 13. julija že potrdili prvih 12 načrtov – Portugalske, Španije, Grčije, Danske, Luksemburga, Avstrije, Slovaške, Latvije, Nemčije, Italije, Belgije in Francije.
Glede nove zakonodaje za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, o kateri je razpravljala evropska komisija, pa je Šircelj povedal, da »moramo iti v korak s časom in inovacijami na tem področju. Močnejša, strožja pravila, ki so v skladu z najnovejšimi izzivi, bodo zaščitila podjetja in državljane držav članic. Komisija predlaga tudi nov osrednji organ v EU za boj poti pranju denarja. Skupni pravilnik, ki naj bi ga sprejeli, bo harmoniziral pravila za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v EU.«
Sveženj predlaga tudi uporabo pravil za kriptovalute in novo zgornjo mejo v višini 10.000 evrov za gotovinska plačila, ki naj bi veljala v celotni Uniji. »Predlagani sveženj je zelo celovit in zelo ambiciozen,« je povedal Šircelj in dodal, da bo slovensko predsedstvo pri tem poskušalo doseči čim več napredka in s tem prispevati k varnejšemu okolju za državljane Unije.
