Fiskalni svet: Proračun 2020 s 3,5 milijarde primanjkljaja
Lanski proračun z nižjim primanjkljajem od predvidevanj v rebalansu, s slabšanjem epidemioloških razmer pa se povečujejo tveganja za letošnji proračun.
Odpri galerijo
Fiskalni svet: od leve proti desni Tomaž Perše, predsednik Davorin Kračun in Alenka Jerkič, fotografija je iz obdobja izpred epidemije. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Primanjkljaj lanskega državnega proračuna je po začasnih podatkih znašal 3,5 milijarde evrov in je bil tako skladno s pričakovanji fiskalnega sveta manjši od projekcij v rebalansu (4,2 milijarde evrov), brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za ublažitev posledic covida-19 pa je znašal 1,1 milijarde evrov, ugotavlja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.
Proračunski prihodki so se lani zmanjšali za dobro desetino predvsem zaradi upada gospodarske aktivnosti in posledično nižjih davčnih osnov, nekoliko manj pa tudi zaradi ukrepov za zajezitev covida-19. Na drugi strani pa je bila visoka rast odhodkov (26,8 odstotka) predvsem posledica ukrepov, povezanih z epidemijo, medtem ko je bila rast odhodkov brez upoštevanja tega učinka (6,5 odstotkov) skladno s pričakovanji fiskalnega sveta nižja od projekcij v rebalansu. ·
Obseg vseh realiziranih ukrepov za covid-19 je v letu 2020 znašal 2,9 milijarde evrov, ukrepi z neposrednim učinkom na saldo sektorja država pa znašajo 2,4 milijarde evrov. Dosedanji dejanski učinek je precej manjši od ocen vlade ob sprejemanju protikrizne zakonodaje, vendar je kljub temu pomembno prispeval k poslabšanju stanja javnih financ, opozarjajo v fiskalnem svetu. S poslabšanjem makroekonomskih napovedi se namreč povečuje tveganje, da bo rast prihodkov letos nižja od projekcij v proračunu. Ob podaljšanju zaostrenih epidemioloških razmer pa bodo odhodki verjetno višji od predvidenih ob sprejemanju proračuna 2021.
Fiskalni svet zato znova poziva nosilce ekonomske politike, naj bodo ukrepi za omejitev posledic epidemije transparentni, začasni in resnično usmerjeni v blažitev neposrednih posledic krize. Spodbujevalne politike pa naj bodo usmerjene v krepitev dolgoročnega gospodarskega potenciala ob čim večji učinkovitosti porabe evropskih sredstev. Zadnje ostaja eden ključnih izzivov pri vodenju fiskalne politike, saj so tudi lani dejanski prihodki od sredstev EU na eni strani in odhodki za investicije na drugi strani precej zaostali za projekcijami v proračunskih dokumentih, še poudarjajo v fiskalnem svetu.
Proračunski prihodki so se lani zmanjšali za dobro desetino predvsem zaradi upada gospodarske aktivnosti in posledično nižjih davčnih osnov, nekoliko manj pa tudi zaradi ukrepov za zajezitev covida-19. Na drugi strani pa je bila visoka rast odhodkov (26,8 odstotka) predvsem posledica ukrepov, povezanih z epidemijo, medtem ko je bila rast odhodkov brez upoštevanja tega učinka (6,5 odstotkov) skladno s pričakovanji fiskalnega sveta nižja od projekcij v rebalansu. ·
Obseg vseh realiziranih ukrepov za covid-19 je v letu 2020 znašal 2,9 milijarde evrov, ukrepi z neposrednim učinkom na saldo sektorja država pa znašajo 2,4 milijarde evrov. Dosedanji dejanski učinek je precej manjši od ocen vlade ob sprejemanju protikrizne zakonodaje, vendar je kljub temu pomembno prispeval k poslabšanju stanja javnih financ, opozarjajo v fiskalnem svetu. S poslabšanjem makroekonomskih napovedi se namreč povečuje tveganje, da bo rast prihodkov letos nižja od projekcij v proračunu. Ob podaljšanju zaostrenih epidemioloških razmer pa bodo odhodki verjetno višji od predvidenih ob sprejemanju proračuna 2021.
Fiskalni svet zato znova poziva nosilce ekonomske politike, naj bodo ukrepi za omejitev posledic epidemije transparentni, začasni in resnično usmerjeni v blažitev neposrednih posledic krize. Spodbujevalne politike pa naj bodo usmerjene v krepitev dolgoročnega gospodarskega potenciala ob čim večji učinkovitosti porabe evropskih sredstev. Zadnje ostaja eden ključnih izzivov pri vodenju fiskalne politike, saj so tudi lani dejanski prihodki od sredstev EU na eni strani in odhodki za investicije na drugi strani precej zaostali za projekcijami v proračunskih dokumentih, še poudarjajo v fiskalnem svetu.
