Gen-I ob skrbi za okolje do rekordnega dobička

Lani je Gen-I odjemalcem pomagal z znižanjem računov, dobil pa toliko novih, da je dobička za 15,4 milijona evrov.
Fotografija: Za deset nogometnih igrišč sončnih elektrarn je lani postavil Gen-I. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
Za deset nogometnih igrišč sončnih elektrarn je lani postavil Gen-I. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Dobiček ni glavno merilo uspešnosti, pravi predsednik uprave Gen-I Robert Golob. Prodali so za 127,4 teravatne ure (TWh) električne energije, kar je desetkratnik porabe Slovenije in za 70 odstotkov več kot leto prej, pri tem pa povečali finančno stabilnost. Dodaja, da ni lepšega sporočila, kot je to, da so tak rezultat dosegli ob skrbi za okolje.

​Skupina Gen-I je bila uspešna v vseh poslovnih segmentih delovanja in še izboljšuje svojo finančno pozicijo, kar je vidno tudi iz rasti kapitala na več kot sto milijonov evrov. Skupina Gen-I je imela za 2,1 milijarde evrov prihodkov, poslovni izid pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo (EBITDA) je bil v letu 2020 za 40 odstotkov višji kot leta 2019. Znašal je dobrih 32 milijonov evrov, čisti dobiček pa 15,4 milijona evrov. Gen-I pri tem ohranja nizko neto finančno zadolženost.

V skupini Gen-I so že v preteklosti veliko vlagali v digitalizacijo, zato 90 odstotkov sodelavcev še vedno dela od doma oziroma od kjer koli, kot temu pravi Golob. V času covida-19 so želeli še okrepiti zaupanje in odnose z odjemalci, mednje so razdelili dva milijona evrov in 180.000 uporabnikom zmanjšali račune za 15 odstotkov. Poteza ni ostala neopažena, saj so dobili 20.000 novih odjemalcev, po sto odjemalcev na dan dobivajo tudi zdaj.

Predsednik uprave Gen-I Robert Golob enako kot 90 odstotkov sodelavcev dela od »kjer koli«. FOTO: Mavric Pivk/Delo
Predsednik uprave Gen-I Robert Golob enako kot 90 odstotkov sodelavcev dela od »kjer koli«. FOTO: Mavric Pivk/Delo


Ob tem jim je uspelo za 27 odstotkov povečati bruto maržo, presežke pa so poleg v odjemalce vlagali v kadre in digitalizacijo. Kljub temu je dobiček rekorden, lani ga je bilo za 15,4 milijona evrov. Rezultati potrjujejo pravilnost usmeritve družbe, ki si je za glavno nalogo do leta 2030 postavila boj proti podnebnim spremembam.

image_alt
Gen-I z elektriko iz brezogljičnih virov


Po Sloveniji so doslej postavili že 2100 sončnih elektrarn s skupno močjo 16 megavatov (MW). V teku je tudi 24 projektov velikih sončnih elektrarn na industrijskih obratih. Deset, z močjo petih MW je že končanih. Gen-I je investiral in pridobival dovoljenja za prvo samopreskrbno skupnost, shemo za tiste, ki ne morejo ali ne želijo postaviti sončne elektrarne na svojo streho. Partnerji Gen-I so v projektih uspeli pridobiti več kot milijon evrov nepovratnega denarja.


Prezapletena zakonodaja


Težava za samopreskrbne skupnosti je prezapletena zakonodaja. Če ves postopek postavitve sončne elektrarne na hiši traja dva meseca, traja postopek za skupnost eno leto. »Te strehe so težko dostopne,« pravi Golob. V večstanovanjskih stavbah je treba dobiti soglasje polovice etažnih lastnikov, pri strehah šol, bolnišnic in podobnega pa je postopek tudi zelo dolg. V vlogi za soglasje za priključitev sončne elektrarne v omrežje je treba navesti natančne deleže sosedov v skupnosti, tako rekoč do smrti. Težko je v projekt vključiti tudi uporabnika, ki ni v neposredni bližini elektrarne. »V treh do šestih mesecih bi se morala zakonodaja toliko izčistiti, da bo skupnostno elektrarno mogoče postaviti podobno hitro kot sončno elektrarno na enostanovanjski hiši. Potem bo omejitev za naš doseg le še nebo,« napoveduje Golob.

image_alt
Sonce bi lahko izkoriščali precej bolje


V Gen-I so najprej zniževali ogljični odtis pri sebi, tako so elektrificirali večino voznega parka in uredili več vrtičkov s čebelnjaki, nato so s sončnimi elektrarnami odtis zmanjševali pri odjemalcih, od 1. januarja letos pa po odločitvi ne prodajajo ogljične elektrike. Vsi njihovi odjemalci, od poslovnih do gospodinjskih, kar je tretjina slovenske porabe elektrike, lahko izbirajo med jedrsko energijo, sončno energijo in hidroenergijo. Če ni razlike v ceni, bi po prvih ugotovitvah 60 odstotkov odjemalcev raje dobivalo elektriko iz sončnih elektrarn kot iz jedrske elektrarne. Vendar odstotek pade na vsega deset, če je razlika v ceni občutnejša.


Elektrika cenovno stabilna


Cene elektrike na trgu so zdaj bistveno višje kot pred šestimi meseci, kaj bo v prihodnje, pa je odvisno zlasti od cene kuponov za emisije ogljikovega dioksida. Špekulantsko so cene kuponov na najvišjih ravneh, ni pa jasno, kam bo šla cena, ki je odvisna tudi od odločitev evropske komisije. Nekateri napovedujejo dvig cen kuponov tudi na 50 in celo 80 evrov na tono. »To je dobro za nizkoogljično proizvodnjo. Gen energija s tem ne bo imela težav, HSE pa kar velike. To je namreč konec za premog,« pravi Golob, ki dodaja, da se za njihove odjemalce letos ne bo spremenilo nič, saj imajo elektriko zanje že zakupljeno. Cene kuponov se tako lahko odrazijo v cenah elektrike prihodnje leto.

image_alt
Motnje v omrežju so čedalje pogostejše


Skupina Gen energija pa je imela lani za 48,6 milijona evrov dobička ob 2,25 milijarde evrov prihodkov. Generalni direktor Gen energije Martin Novšak je dejal, da brez investicij ni zanesljive dobave elektrike. Zdaj tako preizkušajo nov sedmi blok termoelektrarne Brestanica z močjo 55 MW s plinom in kurilnim oljem. Želijo si tudi hitro dokončanje postopkov za hidroelektrarno Mokrice, ki je »več kot samo investicija v eno hidroelektrarno«. Za drugi blok jedrske elektrarne pa v prihodnjih tednih pričakujejo energetsko soglasje. Pregled mogočih dobaviteljev opreme so že opravili.

Preberite še:

Komentarji: