Virus bo na kratki rok verjetno znižal domačo potrošnjo in prihode tujih turistov
Bojan Ivanc, GZS: Slovenska podjetja, ki kupujejo surovine in polizdelke iz Kitajske ali Azije, pozorno spremljajo roke dobave in razpoložljivost proizvodov.
Odpri galerijo
Gospodarska klima in zaupanje v Sloveniji sta se februarja sicer izboljšala, kažejo podatki Sursa, kakšen bo vpliv strahu pred novo boleznijo, pa bo vidno čez mesec dni. FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljana - Vpliv koronavirusa na gospodarsko rast v Sloveniji bo na kratek rok viden predvsem v nekoliko nižji rasti domače potrošnje ter v manjših prilivih od potrošnje tujih turistov pri nas, gospodarske posledice izbruha nove virusne bolezni ocenjuje glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc.
Slovenska podjetja, ki kupujejo surovine in polizdelke iz Kitajske ali Azije, po njegovih besedah pozorno spremljajo roke dobave in razpoložljivost proizvodov. »Nekatera zakupujejo del proizvodnje na drugih trgih pri alternativnih dobaviteljih, kar pomeni višjo nabavno ceno in višje stroške poslovanja. Pojavljajo se tudi špekulacije na lokalnem kitajskem trgu in nove vrste nabavnih posrednikov, ki neobveščenost strank izkoriščajo za hitre zaslužke,« še poudarja sogovornik.
In kateri gospodarski sektorji pri nas so oziroma bodo zaradi virusa najbolj na udaru? Po mnenju Ivanca bo to predvsem turizem, in sicer predvsem zaradi šibkejših turističnih tokov iz Azije kot tudi iz sosednje Italije, odkoder prihaja velik del tujih gostov. »Strah pred koronavirusom se bo po naših ocenah prenesel tudi v sosednje evropske države, kar bo pomenilo tudi manj turističnih prenočitev iz drugih evropskih držav, ne le iz Italije. Vzorec širjenja koronavirusa je s tega vidika predvidljiv.«
Na Umarju, ki ga vodi Maja Bednaš, so nam pojasnili, da ta ta čas še nimajo posebne analize oziroma scenarija o možnih posledicah koronavirusa za slovensko gospodarstvo. Pozorno spremljajo dogajanja in ocene mednarodnih inštitucij – glede ocen morebitnih vplivov pa izpostavljajo predvsem »izrazito visoko negotovost glede razsežnosti, širjenja in trajanja epidemije in posledično tudi vplivov na gospodarsko aktivnost.«
Spomnimo, Umar je v jesenski napovedi za letos predvidel triodstotno gospodarsko rast, na teh prepostavkah je zasnovan tudi letošnji državni proračun. Najnovejše podatke o gospodarski rasti v zadnjem lanskem četrtletju in v celotnem letu 2019 bo sicer Surs predstavil na novinarski konferenci ta petek.
Novice iz mednarodnega okolja o širjenju koronavirusa pa vsaj za zdaj niso negativno vplivale na gospodarsko klimo v Sloveniji. Ta je februarja na mesečni ravni za dobro odstotno točko višja od januarske, na letni pa za skoraj štiri odstotke nižja, kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs). Na zvišanje kazalnika gospodarske klime sta na mesečni ravni vplivala kazalnika zaupanja v trgovini na drobno in v predelovalnih dejavnostih. Negativno pa so na mesečno vrednost tega kazalnika vplivali kazalniki zaupanja med potrošniki, v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu.
Tudi vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila februarja 2020 dve odstotni točki višja kot januarja, glede na februar 2019 pa je bila dve odstotni točki nižja. Ta kazalnik je februarja po šestih mesecih spet dosegel in tudi nekoliko presegel dolgoletno povprečje, še ugotavljajo na Sursu.
»Februarska gospodarska klima v Sloveniji je bila višja od naših pričakovanj, saj smo pričakovali rahel padec. Rast zaupanja v trgovini na drobno (precej volatilna sprememba po mesecih) in v predelovalnih dejavnostih (ta del je bil pričakovan), sta vodili k rasti gospodarske klime. Pri tem vprašalniku še ni bilo zaznati strahu pred prenosom koronavirusa v EU. V novem, marčevskem poročilu, pa bo ta že učinek prisoten,« poudarja Ivanc.
Tudi razpoloženje med nemškimi menedžerji se je februarja popravilo. Čeprav podjetja svojo zdajšnjo situacijo ocenjujejo nekoliko slabše, pa so manj pesimistični za prihodnjih šest mesecev. In vsaj za zdaj se zdi, da nemško gospodarstvo ni prizadeto zaradi dogodkov, povezanih s koronavirusom, ugotavlja münchenski Ifo. V uglednem inštitutu tako ocenjujejo, da je za Nemčijo precej verjetno, da bo v letošnjem prvem četrtletju dosegla 0,2-odstotno gospodarsko rast.
»Kazalnik Ifa se je izboljšal, vendar izrazito statistično. Strah pred koronavirusom še ni povečal pesimizma med nemškimi podjetji, poslabšala pa se je ocena aktualnega stanja. Po našem mnenju bo prihodnjih mesecih ta indeks padel za vsaj pet odstotnih točk. Nemška izpostavljenost Kitajski na uvozni in izvozni strani kot tudi navezanost Nemčije na industrializirani italijanski sever sta namreč visoki,« poudarja Ivanc, ki ocenjuje, da bo nemška industrija vpliv dogajanj, povezanih z virusom, občutila šele v roku dveh do treh mesecev.
Slovenska podjetja, ki kupujejo surovine in polizdelke iz Kitajske ali Azije, po njegovih besedah pozorno spremljajo roke dobave in razpoložljivost proizvodov. »Nekatera zakupujejo del proizvodnje na drugih trgih pri alternativnih dobaviteljih, kar pomeni višjo nabavno ceno in višje stroške poslovanja. Pojavljajo se tudi špekulacije na lokalnem kitajskem trgu in nove vrste nabavnih posrednikov, ki neobveščenost strank izkoriščajo za hitre zaslužke,« še poudarja sogovornik.
In kateri gospodarski sektorji pri nas so oziroma bodo zaradi virusa najbolj na udaru? Po mnenju Ivanca bo to predvsem turizem, in sicer predvsem zaradi šibkejših turističnih tokov iz Azije kot tudi iz sosednje Italije, odkoder prihaja velik del tujih gostov. »Strah pred koronavirusom se bo po naših ocenah prenesel tudi v sosednje evropske države, kar bo pomenilo tudi manj turističnih prenočitev iz drugih evropskih držav, ne le iz Italije. Vzorec širjenja koronavirusa je s tega vidika predvidljiv.«
Umar: Izrazito visoka negotovost glede posledic
Na Umarju, ki ga vodi Maja Bednaš, so nam pojasnili, da ta ta čas še nimajo posebne analize oziroma scenarija o možnih posledicah koronavirusa za slovensko gospodarstvo. Pozorno spremljajo dogajanja in ocene mednarodnih inštitucij – glede ocen morebitnih vplivov pa izpostavljajo predvsem »izrazito visoko negotovost glede razsežnosti, širjenja in trajanja epidemije in posledično tudi vplivov na gospodarsko aktivnost.«
Spomnimo, Umar je v jesenski napovedi za letos predvidel triodstotno gospodarsko rast, na teh prepostavkah je zasnovan tudi letošnji državni proračun. Najnovejše podatke o gospodarski rasti v zadnjem lanskem četrtletju in v celotnem letu 2019 bo sicer Surs predstavil na novinarski konferenci ta petek.
Gospodarsko zaupanje za zdaj še ugodno
Novice iz mednarodnega okolja o širjenju koronavirusa pa vsaj za zdaj niso negativno vplivale na gospodarsko klimo v Sloveniji. Ta je februarja na mesečni ravni za dobro odstotno točko višja od januarske, na letni pa za skoraj štiri odstotke nižja, kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs). Na zvišanje kazalnika gospodarske klime sta na mesečni ravni vplivala kazalnika zaupanja v trgovini na drobno in v predelovalnih dejavnostih. Negativno pa so na mesečno vrednost tega kazalnika vplivali kazalniki zaupanja med potrošniki, v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu.
Tudi vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila februarja 2020 dve odstotni točki višja kot januarja, glede na februar 2019 pa je bila dve odstotni točki nižja. Ta kazalnik je februarja po šestih mesecih spet dosegel in tudi nekoliko presegel dolgoletno povprečje, še ugotavljajo na Sursu.
»Februarska gospodarska klima v Sloveniji je bila višja od naših pričakovanj, saj smo pričakovali rahel padec. Rast zaupanja v trgovini na drobno (precej volatilna sprememba po mesecih) in v predelovalnih dejavnostih (ta del je bil pričakovan), sta vodili k rasti gospodarske klime. Pri tem vprašalniku še ni bilo zaznati strahu pred prenosom koronavirusa v EU. V novem, marčevskem poročilu, pa bo ta že učinek prisoten,« poudarja Ivanc.
Nemški menedžerji za zdaj manj pesimistični
Tudi razpoloženje med nemškimi menedžerji se je februarja popravilo. Čeprav podjetja svojo zdajšnjo situacijo ocenjujejo nekoliko slabše, pa so manj pesimistični za prihodnjih šest mesecev. In vsaj za zdaj se zdi, da nemško gospodarstvo ni prizadeto zaradi dogodkov, povezanih s koronavirusom, ugotavlja münchenski Ifo. V uglednem inštitutu tako ocenjujejo, da je za Nemčijo precej verjetno, da bo v letošnjem prvem četrtletju dosegla 0,2-odstotno gospodarsko rast.
»Kazalnik Ifa se je izboljšal, vendar izrazito statistično. Strah pred koronavirusom še ni povečal pesimizma med nemškimi podjetji, poslabšala pa se je ocena aktualnega stanja. Po našem mnenju bo prihodnjih mesecih ta indeks padel za vsaj pet odstotnih točk. Nemška izpostavljenost Kitajski na uvozni in izvozni strani kot tudi navezanost Nemčije na industrializirani italijanski sever sta namreč visoki,« poudarja Ivanc, ki ocenjuje, da bo nemška industrija vpliv dogajanj, povezanih z virusom, občutila šele v roku dveh do treh mesecev.
