Gospodarske družbe v Sloveniji lani podvojile dobiček na 5,7 milijarde
Gospodarske družbe v Sloveniji so lani dosegle za 5,7 milijarde skupnega čistega dobička, kar je nominalno skoraj dvakrat toliko kot leto prej. Število vseh družb, zadrug, samostojnih podjetnikov in drugih poslovnih subjektov se je sicer lani, ob pozitivni podjetniški klimi, povečalo za 3,2 odstotka, gospodarske družbe pa so v preteklem letu povečale tudi dodano vrednost na zaposlenega in izboljšale še druge rezultate poslovanja, izhaja iz podatkov, ki so jih predstavili na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes)
Gospodarske družbe, skupaj jih je bilo lani 69.076 oziroma 951 več kot leto prej, so tako lani izkazale kar za dobre 120,3 milijarde evrov prihodkov, kar je 24 odstotkov več kot v 2020. Od tega so še bolj, za 29 odstotkov, medletno porasli prihodki na tujem trgu, ki so znašali dobrih 51,3 milijarde evrov. Sicer pa je skupni dobiček gospodarskih družb lani presegel 6,5 milijarde evrov, od tega pa je treba odšteti za dobrih 800 milijonov evrov izgub.
Število zaposlenih (merjeno na podlagi delovnih ur) se je lani zvišalo za štiri odstotke, na 522.492, najbolj pa so lani zaposlovale družbe s področja predelovalnih dejavnosti, sledijo gradbeništvo, trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je lani nominalno zvišala za sedem odstotkov, na 1901 evro.
Opazen porast dodane vrednosti
Med ključnimi kazalniki poslovanja se je neto dodana vrednost lani okrepila za kar 16 odstotkov, na 27,7 milijarde evrov. Pri tem v primerjavi s prejšnjimi leti precej izstopa podatek o neto dodani vrednosti na zaposlenega, ki je bila lani s 53.057 evri za kar 12 odstotkov višja kot v letu 2020 (47.161 evrov) in se je s tem prvič opazneje približala cilju GZS, ki znaša 60.000 evrov do leta 2025.
V nasprotju s prejšnjimi leti je lani večina (52,1 odstotka) samostojnih podjetnikov ugotavljala davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, še ugotavljajo na Ajpesu, ki ga vodi Mojca Kunšek. Več kot desetodstotno rast števila samostojnih podjetnikov so opazili na petih področjih, in sicer pri zdravstvu in socialnem varstvu (porast za 26 odstotkov), pri obvezni socialni varnosti (18,4 odstotka), gostinstvu (13,3 odstotka), preskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki in saniranju okolja (15,6 odstotka) ter pri poslovanju z nepremičninami, kjer so ugotovili skoraj 13-odstoten porast.
Lani je bilo 2627 plačilno nesposobnih oseb, od tega največ v dejavnosti trgovine, gradbeništva, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, predelovalnih dejavnostih in gostinstvu. Pri tem se je število začetih postopkov zaradi insolventnosti zmanjšalo za 13,6 odstotka. Skupaj je bilo 1097 stečajev, prisilnih poravnav in prisilnih likvidacij, kar je sicer najmanj po letu 2013.
Ugodna podjetniška klima se je nadaljevala tudi v prvih treh mesecih letos, število poslovnih subjektov se je v omenjenem obdobju povečalo za 0,9 odstotka. Na drugi strani je bilo do konca aprila za 18 odstotkov manj začetih insolvenčnih postopkov kot v istem obdobju lanskega leta, pri tem pa so bili prejemki pravnih oseb v prvih štirih mesecih za 13, prejemki samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb pa za kar 25 odstotkov višji kot do konca aprila lani. Na drugi strani se letos povečuje število pravnih oseb in samostojnih podjetnikov z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, še izhaja iz podatkov Ajpesa.
