
Neomejen dostop | že od 14,99€
Gospodarske družbe v Sloveniji so lani ustvarile neto dobiček v višini 6,5 milijarde evrov, kar je nominalno za odstotek manj kot v 2023, pri tem pa so dosegle neto dodano vrednost na zaposlenega v višini 63.780 evrov, kar je nominalno za štiri, realno pa za dva odstotka več kot leto prej, izhaja iz poročila o poslovanju slovenskega gospodarstva v 2024, ki so ga predstavili na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). V te številke sicer niso vključeni lanski podatki poslovanja bank in zavarovalnic.
Med opaznejšimi spremembami je število stečajev, ki se je že lani (999) v primerjavi z letom 2023 (872) povečalo za dobrih 14 odstotkov, letos pa so razmere še bolj negotove zaradi zaostrenih pogojev poslovanja in uvedbe ameriških carin, kar bi lahko dodatno povečalo število stečajev, je povedal direktor Ajpesa Tomaž Klemenc.
Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega je lani znašala 2366 evrov, kar je nominalno šest, realno pa 4,3 odstotka več kot leto prej. Rast plač je poleg boljše opremljenosti industrije tudi eden od glavnih razlogov za lansko zvišanje neto dodane vrednosti na zaposlenega, ocenjujejo na Ajpesu.
Kar zadeva lanske prihodke gospodarstva, so ostali približno na ravni iz leta 2023. Na tujih trgih so se skupno zmanjšali za odstotek (približno pol milijarde evrov), pri čemer so se na trgih zunaj EU povečali za pet odstotkov, na trgu EU pa so se zmanjšali za tri odstotke.
Največ neto čistega dobička so sicer ustvarile družbe s področja finančnih in zavarovalniških dejavnosti, nato s področja strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti ter s področja informacijskih in komunikacijskih dejavnosti. Marža EBIT se je glede na leto 2023 zmanjšala za 0,1 odstotne točke in je znašala 5,4 odstotka, za 0,2 odstotne točke pa se je povišala marža EBITDA, ki je v letu 2024 dosegla 9,7 odstotka. Donosnost lastniškega kapitala (ROE) se je rahlo znižala in znaša 9,3 odstotka, so še izračunali na Ajpesu.
Gledano po regijah, so lani neto čisti dobiček najbolj povečale gospodarske družbe iz pomurske regije (za 24 odstotkov), sledijo pa družbe iz podravske regije (10 odstotkov), jugovzhodne Slovenije, (5), osrednjeslovenske (3) in koroške regije. Podjetja iz drugih regij so dobiček zmanjšale, najbolj iz zasavske regije (za kar 38 odstotkov).
Komentarji