GZS po padcu BDP računa na obljubljene vladne popravne izpite

Slovenski BDP se je v prvem četrtletju medletno znižal za 0,8 odstotka, kar je bilo veliko negativno presenečenje, saj so analitiki pričakovali dvoodstotno letno rast. Med evropskimi državami je to največji padec, primerljiv z 0,7-odstotnim padcem Avstrije na medletni ravni, meni glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Klofuta vladi in koaliciji, ki se hvalita z gospodarskimi dosežki

Po njegovem mnenju evropska komisija pri današnji znižani napovedi, ki nam za letos obeta dvoodstotno gospodarsko rast, tudi še ni mogla upoštevati omenjenega podatka za prvo četrtletje. Če bo obveljalo, da je ta pravilen, bo tudi omenjena dvoodstotna rast preveč ambiciozna napoved za celotno leto.

Ključni razlogi za naš padec BDP so po Ivančevem mnenju povezani s padcem investicij, zelo skromno rastjo potrošnje gospodinjstev in rahlim padcem izvoza. Pri potrošnji gospodinjstev ga predvsem preseneča 2,5-odstotni padec prodaje netrajnih proizvodov (hrana in pijača), za dva odstotka je upadla tudi prodaja trajnih proizvodov (avtomobili itd.).

Gradbene investicije so medletno upadle za desetino, kar je veliko negativno presenečenje glede na pričakovanja o poplavni obnovi in naložbah iz načrta za okrevanje in odpornost, pa tudi upoštevajoč vsa gradbena dela na železnicah in cestah. Tudi investicije v transportno opremo so se skrčile za devet odstotkov, investicije v druge stroje in opremo pa so stagnirale. V celoti so bile investicije zelo šibek del gospodarske rasti. Na gospodarsko rast je po drugi strani pozitivno vplivala rast zalog.

Rast porabe države se je upočasnila glede na lani, predvsem zaradi učinka osnove, ker smo lani uvedli obvezni zdravstveni prispevek. Nekoliko je upadel tudi izvoz blaga, in sicer za 0,2 odstotka, na drugi strani pa se je uvoz povečal za odstotek, kar je negativno vplivalo na BDP.

Prav tako so bile veliko razočaranje storitve, predvsem turistične, ki so ostale na podobni ravni, na kar je vplival tudi učinek koledarja, saj so prazniki lani padli bolj na marec, letos pa na april, je poudaril Ivanc. Velik, kar 20-odstotni padec je bil tudi pri izvozu gradbenih storitev, kar je posledica upada gradbenih del po Evropi. Pod črto je vse navedeno prispevalo k padcu BDP. Med sektorji je dodana vrednost najbolj, za šest odstotkov, upadla v gradbeništvu, pri predelovalnih dejavnostih pa se je znižala za 2,5 odstotka.

Gorenšček: Spremembe zakonodaje vodijo v nižjo konkurenčnost

Padec BDP je posledica tega, da so šle vse spremembe zakonodaje v zadnjih dveh letih v smer, da Slovenija izgublja svojo konkurenčnost, je pri tem ocenil izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

Po njegovih besedah je bilo v zadnjih dveh letih sprejetih vsaj deset zakonov in predpisov, ki so poslabšali slovensko poslovno okolje. Najprej zakon o dohodnini, ki je začel veljati v začetku leta 2023, potem pa zakon o čezmejnem opravljanju storitev, s katerim smo dejansko izgnali nekatera podjetja, ki izvajajo storitve zunaj Slovenije, saj so postala nekonkurenčna.

Konkurenčnost Slovenije slabšajo tudi ukrepi na področju zdravstva, vključno z dodatnimi obremenitvami gospodarstva za boleznine in uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka. Ti ukrepi menda plašijo tuja podjetja, da svojo dejavnost selijo v druge države. V GZS so prepričani, da ima podobno škodljive posledice tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki že vpliva na obnašanje podjetij. Po njihovi oceni imamo eno višjih davčnih obremenitev v Uniji in med državami OECD, vse to pa, kot pravijo, vpliva na to, da naša podjetja bežijo na Hrvaško, v Srbijo ter Bosno in Hercegovino.

»Vlada tega kljub številnim opozorilom ni upoštevala in ni uslišala naših prošenj za razbremenitev stroškov dela in za razbremenitev podjetij, kar zadeva birokratske ovire, ki jih je vse več.« Vladi zato predlagajo, da prouči, zakaj smo se znašli v teh razmerah, in nato »stopi v stik z gospodarstvom in delodajalci, resno prisluhne njihovim pripombam in naše nasvete vzame kot dobronamerne. In da končno razume, da višji davki in prispevki vedno ne prinesejo večjih prilivov.« Kajti če bo gospodarska rast v državi šibka, tudi višji davki ne bodo prinesli večjih prispevkov v javne blagajne.

Gorenšček meni, da so »možni nekateri popravni izpiti, ki nam jih je vlada obljubila. Eden od njih je revizija zakona o čezmejnem opravljanju storitev, tu imamo rešitev in radi bi se zgledovali po sosednjih državah, ki so nam največja konkurenca. Tu traja odziv vlade zelo dolgo. Drugo je, da revidiramo zakon od dolgotrajni oskrbi, ki za zdaj psihološko vpliva na gospodarske družbe, s 1. julijem pa bomo vsi občutili njegov vpliv.«

Na GZS menijo, da še nimamo pripravljenega okolja in storitev in predlagajo zamik uveljavitve prispevka za dolgotrajno oskrbo in njegovo postopno uveljavljanje.

Opozarjajo tudi na cene energentov, predvsem elektrike, ki po krizi postajajo naše konkurenčno breme, predvsem za velike odjemalce. Kot rešitev vidijo razbremenitev stroškov dela in pospešitev investicij, tudi z obnovo obstoječe infrastrukture in izgradnjo tretje razvojne osi.

Opozarjajo tudi na neizkoriščena kohezijska sredstva, kjer smo najslabši po črpanju. Če bi se sprejeli pravi ukrepi, bi lahko ta negativni trend v prihodnjih mesecih lahko obrnili v nasprotno, pozitivno smer, še ocenjuje izvršni direktor GZS.