
Neomejen dostop | že od 14,99€
Evropska komisija je znižala napoved gospodarske rasti za EU in območje z evrom, tudi za Slovenijo. Pred pol leta je Sloveniji napovedovala 2,5-odstotno rast za letos in 2,6-odstotno za prihodnje leto. V danes objavljeni napovedi naši državi za letošnje leto napoveduje dva odstotka rasti, za prihodnje leto pa 2,4 odstotka.
Rast v Sloveniji bo ostala nad povprečjem, ki bo letos za območje z evrom znašalo 0,9 odstotka, prihodnje leto pa 1,4 odstotka. Jeseni je evropska komisija predvidevala še 1,3 in 1,6 odstotka. Najvišjo rast bodo letos imele Malta, Irska, Hrvaška, Ciper, Litva in Španija, zunaj evrskega območja pa še Poljska in Danska. Na dnu lestvice sta Avstrija z minus 0,3 odstotka in Nemčija z ničelno rastjo. Največje evropsko gospodarstvo naj bi se prihodnje leto okrepilo na 1,1 odstotka.
Rast v Sloveniji bosta po oceni evropske komisije spodbujala domače povpraševanje in izvoz. V lanskem letu so ugotovili zmanjšanje gradnje ter padec vlaganj v stroje in opremo. Tudi rast zaposlenosti je v primerjavi s prejšnjimi leti zmerna. Realne plače so se zvišale za 4,2 odstotka.
Višja zaposlenost in plače naj bi spodbujale domačo potrošnjo. Tudi javna vlaganja naj bi ostala visoka, in sicer po zaslugi projektov v okviru načrta za okrevanje in sanacije po poplavah. Tudi za prihodnje leto so pričakovana podobna gibanja: rast naj bi spodbujalo domače povpraševanje, okrepile naj bi se tudi naložbe.
V evropski komisiji ocenjujejo, da so se v EU v letošnjem prvem četrtletju nadaljevala pozitivna gibanja, saj preliminarni podatki kažejo na rast BDP v višini 0,3 odstotka. Kljub večji globalni negotovosti in trgovinskim napetostim naj bi se rast prihodnje leto okrepila.
»Gospodarstvo EU je pokazalo odpornost na velike trgovinske napetosti in naraščajočo negotovost v svetu,« je dejal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Ob podpori trdnega trga dela in naraščajočih plač naj bi se rast po pričakovanjih nadaljevala tudi v letu 2025. Tudi inflacija utegne že letos doseči ciljno vrednost dveh odstotkov. EU pa mora, po besedah Dombrovskisa, sprejeti odločne ukrepe za povečanje konkurenčnosti.
Glede obrambnih vlaganj analitiki evropske komisije ocenjujejo, da bi večji delež izdatkov za raziskave in razvoj ter naložbe v infrastrukturo lahko dolgoročno ustvaril bolj pozitivne učinke na BDP. Večji uvoz na področju obrambe pa bi zmanjšal splošno gospodarsko spodbudo.
Komentarji