Hrvaško sodišče spet udarilo po LB in NLB, diplomatska nota Zagrebu

S pravnomočno sodbo mora slovenska stran plačati PBZ približno 375 tisoč evrov z zamudnimi obrestmi in še za blizu 92 tisoč evrov pravdnih stroškov. 
Fotografija: Hrvaška stran se pri obravnavi tožb proti NLB in LB še kar požvižga na mednarodne in bilateralne dogovore. FOTO Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Hrvaška stran se pri obravnavi tožb proti NLB in LB še kar požvižga na mednarodne in bilateralne dogovore. FOTO Jože Suhadolnik

Ljubljana - Drugostopenjsko (županijsko) sodišče v Zagrebu je nedavno kot neutemeljeni zavrnilo pritožbi Ljubljanske banke (LB) in Nove Ljubljanske banke (NLB) v enem od postopkov glede t.i. prenesenih deviznih vlog. S tem je postala pravnomočna sodba prvostopenjskega sodišča z dne 22. januarja 2016 v škodo LB in NLB, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.

Sodišče znova ni upoštevalo predloga za ustavitev postopka na podlagi memoranduma o soglasju, ki sta ga podpisali slovenska in hrvaška vlada v Mokricah in s katerim se je hrvaška vlada zavezala, da bo ustavila vse sodnih postopkov, ki sta jih začeli Zagrebačka banka (ZABA) in Privredna Banka Zagreb (PBZ) v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami.

Po sodbi sta NLB in LB dolžni solidarno plačati tožeči stranki PBZ dobre tri milijone 855.000 švedskih kron (približno 375.000 evrov) z zamudnimi obrestmi in pravdne stroške v višini blizu 680.000 kun (približno 92.000 evrov). Gre za prvo pravnomočno sodbo hrvaških sodišč v teh postopkih po tem ko je Slovenija lani sprejela zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe RS v NLB. Skladno s tem zakonom bodo v primeru prisilne izpolnitve sodne odločbe, negativne finančne posledice NLB nadomeščene s strani Sklada RS za nasledstvo


Diplomatska nota v Zagreb


Slovenija je zaradi sprejetja omenjene pravnomočne sodbe na Hrvaškem v škodo LB in NLB danes poslala veleposlaništvu Republike Hrvaške v Ljubljani diplomatsko noto, v kateri protestira zaradi kršitev mednarodnega prava in prava Evropske unije.

Slovenija v noti izraža pričakovanje, da se bo Hrvaška vzdržala vseh ravnanj, ki so v nasprotju s Sporazumom o vprašanjih nasledstva in Memorandumom o soglasju, še zlasti pa, da ne bo prišlo do prisilnega zasega ali odvzema premoženja LB ali NLB, saj bi bilo tako ravnanje v nasprotju z mednarodnim pravom in pravom Evropske unije, k spoštovanju katerega je zavezana Hrvaška.

Komentarji: