Z Igorjem Žulo, predsednikom Slovenskega logističnega združenja, smo se pogovarjali o vpetosti Slovenije v logistične tokove in gospodarskih koristih od proizvodnih oziroma logističnih gospodarskih con ob avtocestah.

Ali Slovenija dovolj izkorišča svoj geostrateški položaj?

Kljub vedno večjemu interesu globalnih podjetij Slovenija geostrateškega položaja ne izkorišča dovolj. Ključni vzroki za slab izkoristek so povezani s preteklostjo. Če bi že imeli zgrajeno vse, kar je bilo zamišljeno, na primer drugi tir, železniško obvoznico okrog Ljubljane, železniško povezavo z Letališčem Jožeta Pučnika in logistično središče pri Mariboru, in če bi pri tem dobro izkoristili evropske vire, ki so bili takrat na razpolago, potem bi lahko rekli, da smo geostrateški položaj dobro izkoristili in da lahko danes to nadgrajujemo. Danes ničesar od tega še ni, in kot kaže, ne bo še naslednjih deset let. Multiplikativnih učinkov iz naslova teh investicij pa ni. Seveda pa nam geostrateški položaj in dobro poslovanje Luke Koper omogočata, da izkoriščamo multiplikativne učinke, ki jih prinaša transport oziroma tranzit čez Slovenijo. A tudi tukaj imamo še rezerve.

Ali je razporeditev gospodarskih con optimalna oziroma kje so še rezerve za odpiranje novih?

»Tipično se gospodarske cone razvijajo ob večjih mestih, avtocestnih in železniških koridorjih, še bolje križiščih. V Sloveniji smo šli korak naprej, zato ima sedaj vsaka vas svojo industrijsko cono. To pomeni malo bolj uravnotežen razvoj, industrijske cone pa vendarle omogočajo, da je gospodarska iniciativa malo bolj koncentrirana in je pod kontrolo. Ali je to plod modre gospodarske politike ali stihije, je seveda drugo vprašanje. Predvidevam, da se bo industrija in logistika ob cestnih in železniških koridorjih še razvijala in nadgrajevala. Maribor ima letališče in je na križišču Graz, Dunaj, Budimpešta, Zagreb, industrija pa se prebuja tudi okoli Maribora. Tukaj vidim še največ rezerv. Tudi Brnik, je z Aeropolisom šele na začetku.«

Ali smo dovolj konkurenčni s ceno zemljišč ter drugimi pogoji za domače in tuje vlagatelje?

Cene zemljišč ne igrajo odločilne vloge. Ključno vprašanje danes postajata kadrovska razpoložljivost in izobraženost v regiji. Za tuje investitorje pa seveda tudi davčno okolje in spodbude.
Videti je, da smo s spodbudami v zadnjih letih naredili korak naprej, še posebej s tem, da so na voljo tudi domačim investitorjem. Večji izzivi so pri davčnem okolju in morebitnih davčnih olajšavah za investicije ter pri strukturi razpoložljivega kadra. Tehnično znanje je potrebno povsod. Tu pogrešam več strateškega načrtovanja pri novih šolskih programih in več posluha za potrebe gospodarstva.

Kakšno se vam zdi razmerje med proizvodnjo in skladiščenjem? Kaj je bolje, da je cona specializirana ali mešana proizvodno-skladiščna?

Industrijska podjetja, ki sama obvladujejo proizvodnjo in skladišče ali še bolje logistiko, vključno s transportom in oskrbo proizvodnje, imajo izziv, kako to organizirati in stroškovno pregledno obvladovati. Jasno je, da so ob pomanjkanju delavcev za industrijo nujne avtomatizacija, robotizacija in digitalizacija. Vlaganje v logistiko industrijsko podjetje od tega cilja oddaljuje. Pameten outsourcing, izločanje opravljanja storitev, ob enakih oziroma nižjih stroških na enoto in boljšem servisu je smiseln, ponudba na trgu pa se razvija. Po tej logiki ne vidim potrebe po specializaciji gospodarskih con. Logistika je prav tako gospodarska dejavnost, kot je predelovalna panoga. Obe dejavnosti sta med seboj povezani, industrijske in tržne potrebe med drugim narekujejo, koliko logistike ekonomija v nekem okolju potrebuje. Pri večjih logističnih ali distribucijskih centrih, ki pokrivajo območja tudi zunaj Slovenije, je seveda drugače, vendar niti v teh primerih ne vidim potrebe, da bi dejavnosti, tudi na ravni gospodarskih con, obravnavali ločeno. Menim, da je pri zunanjem opravljanju (tudi) logističnih storitev za mala in srednja podjetja in večje sisteme še veliko priložnosti.

Ali obstaja možnost, da bi denimo Amazon pri nas odprl svoje skladišče za regijo?

Distribucijska skladišča se gradijo blizu kupcev oziroma tako, da so distribucijski stroški čim nižji. Za odgovor bi potreboval podatke o sedanji distribuciji ter sedanjih distribucijskih centrih in potem projekcije trga za več let naprej. Teh podatkov seveda nimam, ima pa jih Amazon. Vendar ima na eni strani Avstrija nekajkrat večji BDP na prebivalca kot Slovenija, Italija ima večjega skoraj za polovico, na drugi strani pa sta hrvaški in madžarski le malo nad polovico slovenskega, medtem ko BiH in Srbija krepko zaostajata. BDP na prebivalca je neki indikator kupne moči in s tem tudi potrebe po distribuciji. Slovenija je med Italijo in Avstrijo, z dobrim dostopom do Madžarske in Hrvaške, ki bo z vstopom v schengensko območje še bolj zanimiva, imamo razmeroma dobro cestno omrežje, pristanišče in eno oziroma dve mednarodni letališči, ki imata obe tudi veliko razvojnega prostora, prostora za rast, v mednarodni trgovini smo dobro formalnopravno regulirani in z dobro delujočo carino. S tega zornega kota je Slovenija zelo primerna lokacija za distribucijski center za marsikatero trgovsko in logistično družbo. Tudi dobra železniška infrastruktura vpliva na takšno odločitev.

Je ob naših cestah dovolj počivališč za tovornjake ali je to tržna niša?

Pri nas ni dovolj varovanih parkirišč za tovornjake. Dejstvo je, da transport in tranzit skozi Slovenijo naraščata, zato bo teh potreb še več. Tudi ko bo drugi tir zgrajen, pritisk na naše ceste ne bo bistveno manjši, saj se povečujeta tako izvoz kot uvoz v EU. Število počivališč in spremljajoča ponudba temu trendu ne sledita.

Dober dan!

Industrija in logistika se bosta ob prometnih koridorjih še širili

Sorodni članki

Sveže dnevne novice takoj, ko se zgodijo

Več iz teme

Komentarji

Novice

Gospodarstvo

Delov poslovni center

Šport

Kultura

Mnenja

Magazin

Nedelo