Cene hrane še naprej nadpovprečno naraščajo in vplivajo na visoko inflacijo

Inflacija v Sloveniji spet zvišuje. Julija so bile življenjske potrebščine v povprečju za 2,8 odstotka dražje kot pred letom dni, so izračunali na državnem statističnem uradu (Surs). Letna inflacija je tako višja kot prejšnji mesec (2,2 odstotka) in tudi kot julija lani, ko je bila 1,3-odstotna. K njej so zdaj kar polovico, 1,4 odstotne točke, prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, ki so na letni ravni znašale kar 7,7 odstotka.

Infografika Delo

Kar zadeva druge letne podražitve, so se cene v restavracijah in hotelih zvišale za 5,6 odstotka, storitve v zdravstvu za 4,3, alkohol in tobak za štiri in storitve v rekreaciji in kulturi za tri odstotke.

Na mesečni ravni so bile julija cene življenjskih potrebščin povprečno višje za pol odstotka, največ, 0,5 odstotne točke, so k mesečni inflaciji prispevali za 12,4 odstotka dražji počitniški paketi. Po 0,2 odstotne točke so dodale višje cene v skupini električna energija, plini in druga goriva (najbolj cene električne energije, ki so zvišale za 7,4 odstotka) ter za 2,2 odstotka dražji proizvodi in storitve za osebna vozila.

Letna rast cen, merjena z evropsko primerljivim harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija 2,9-odstotna (pred enim letom 1,4-odstotna). Mesečna rast cen pa je po tej metodologiji znašala 0,3 odstotka.

Ivanc: Medletna inflacija je veliko presenečenje

»Medletna 2,8-odstotna inflacija (0,5 odstotka na mesečni ravni) je relativno veliko presenečenje,« nam je povedal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. »Julij je skoraj tradicionalni mesec, ko se cene na mesečni ravni znižujejo, in sicer v povprečju za 0,4 odstotka. V tipičnem juliju se znižajo cene hrane in brezalkoholnih pijač za 0,5 odstotka, za približno 13 odstotkov upadejo cene oblačil in obutve. To je pokazala povprečna mesečna dinamika cen v zadnjih 14 letih. Zaradi upočasnjene krepitve vrednosti storitev in nizke realne gospodarske rasti smo ocenjevali, da se bodo cene na mesečni ravni znižale za 0,2 odstotka – to bi pomenilo 2,1-odstotno letno inflacijo.«

Ključno odstopanje med ducat cenovnimi kategorijami je bilo »pri visoki rasti cen hrane in brezalkoholnih pijač (ki predstavljajo 19 odstotkov potrošniške košarice). Te cene so se zvišale že 12. zaporedni mesec, kar je najdaljša neprekinjena rast cen po marcu 2023. V enem mesecu so se podražile za 0,6 odstotka, na letni ravni pa za kar 7,7 odstotka. K tej rasti so prispevale višje rasti cen nekaterih kmetijskih surovin, ki z zamikom vplivajo na višje cene hrane, delno tudi vremenske razmere v regiji, katerih posledice se pokažejo na ponudbeni strani pri nekaterih poljščinah, pa tudi cene embalaže.«

Višja napoved inflacije za letos

Visoko, kar 7,4-odstotno mesečno podražitev električne energije sogovornik pojasnjuje s »ponovnim obračunavanjem prispevka za obnovljive vire energije (OVE in SPTE). Ta po navedbah ministrstva za okolje, podnebje in energijo za povprečno gospodinjstvo pomeni za nekoliko manj kot pet evrov višjo položnico za elektriko. To je prispevalo okoli 0,2 odstotne točke h končni rasti cen.«

In kakšne so ob julijskem censkem poskoku nove napovedi inflacije za letos? »Naša predhodna ocena povprečne rasti cen v letošnjem letu je bila pri 2,3 odstotka. Nepričakovani dvig cen julija je zvišal oceno na približno 2,6 odstotka. Kratkoročno bo zelo veliko odvisno predvsem od cen naftnih derivatov. Te je zelo težko napovedati, ker kljub šibkim osnovam (veliko presežnih kapacitet) veliki finančni igralci vstopajo na ta trg, kar dviguje ceno.«