Janez Rebec: Slovensko meso je med deseterico najboljših v Evropi

Podjetje, ki je bilo sprva ustanovljeno za reprodukcijo piščancev in v okviru katerega je delovala tudi kmetijska srednja šola, se v zadnjih letih osredotoča na proizvodnjo polpripravljenega svežega mesa za peko in žar.

Podjetje Pivka perutninarstvo ima že več kot 60 let tradicije. Kako so se čez čas spreminjali standardi pridelave in predelave na področju perutninarstva?

Kakovost je bila v podjetju ves čas vedno na visoki ravni. Menim, da je to posledica stare jugoslovanske zakonodaje, ki je vzpostavila izredno dober nadzor nad kakovostjo, tudi v preteklosti ni bilo pri pridelavi hrane nikoli pretirane uporabe antibiotikov in škropiv, česar je veliko več v drugih državah po svetu.

Danes je morda prav zato slovenska hrana med najboljšimi v svetu. To dokazujejo tudi analize porabe zdravil po državah, saj je Slovenija po porabi antibiotikov za zdravljenje živali med deseterico najboljših v Evropi. To je pomemben kazalnik, ki dokazuje, da imamo res kakovostno prehrano.

Pivka je te standarde še nadgradila v kakovosti reje in krme ter je zato prva in edina prejela kar dva certifikata višje kakovosti zaradi skrbne reje 100 % brez antibiotikov in tudi mednarodni certifikat, ki potrjuje, da v času reje piščanci niso prejeli nobene vrste antibiotika.

V vašem podjetju delujete v skladu z zahtevami sheme Izbrana kakovost – Slovenija. Kakšne koristi shema prinaša vašemu podjetju in kakšne potrošniku?

Naše usmeritve so ohranjanje lokalne pridelave in predelave ter uporaba rastlinske krme, ki je brez živalskih proteinov in umetnih dodatkov.

Kratka je tudi razdalja do klavnice, kar zagotavlja bolj kakovostno meso in sledljivost v vseh fazah proizvodnje. Ime rejca je na primer vidno tudi na etiketi izdelka. Vse postopke nadzorujejo neodvisni strokovnjaki.

Izbrana kakovost naj bi bilo za potrošnika jamstvo, da kupi kakovostno in varno živilo. Kaj konkretno to pomeni?

Lokalno meso je bolj kakovostno zaradi kratkih dobavnih poti in preprostejšega nadzora vseh postopkov.

V Sloveniji imamo proizvajalci perutninskega mesa v primerjavi s tujimi proizvajalci partnerski odnos z rejci urejen tako, da imamo stalni nadzor nad razmerami reje in izbiro kakovostne krme. Piščanci so v lasti proizvajalcev, rejci pa opravljajo storitev reje. Tako zagotavljamo sledljivost za prav vsako bedrce.

V primeru ugotovljenih odstopanj od predpisanih zahtev bi predelovalec izgubil pravico do označevanja izdelkov z znakom Izbrana kakovost – Slovenija, kar posledično pomeni umik izdelkov s prodajnih polic, česar pa si ne želimo.

Skrb za živali je v Pivki že desetletja na prvem mestu. FOTO: MKGP

V zadnjem času so potrošniki bolj pozorni na rejce in mesno industrijo, predvsem z vidika vplivov na okolje in dobrega počutja živali. Kako v Pivki perutninarstvo skrbite za odgovorno ravnanje z živalmi, za zniževanje okoljskega odtisa in kakovost reje?

Skrb za živali je v Pivki že desetletja na prvem mestu. Smo specialisti za poznavanje tehnologije reje. Za dobro počutje živali skrbi v prvi vrsti usposobljen rejec. Nadzor in svetovanje pa zagotavljajo tudi tehnologi Pivke, veterinarji, inšpekcijski organi in neodvisni presojevalci.

Vsi nenehno spremljajo zdravje živali in njihove razmere za življenje (ugodna temperatura, pravi material za nastilj, kakovostna krma, ustrezna gostota naselitve in drugo). Ves čas reje se spremlja tudi zdravstveno stanje živali, ki je velik kazalnik dobrega počutja živali.

Kakšne ključne trende zaznavate na svojem področju in kako se nanje odzivate, da ohranjate zveste potrošnike?

Če govorimo o okusih in navadah, lahko trdim, da je slovenski potrošnik sicer precej tradicionalen na področju prehrane in se počasi spreminja. Kljub temu so se navade v zadnjih desetih letih precej spremenile, predvsem z vidika vse večjega pomanjkanja časa, zaradi česar smo se naučili kupovati vsaj delno pripravljene izdelke.

Včasih smo vse kuhali samo iz bazičnih surovin, danes pridejo do izraza tudi polpripravljeni izdelki. Verjetno bomo tudi v prihodnje namenili kuhanju manj časa, želimo pa si kakovostno pripravljene jedi, ki ustrezajo našemu življenjskemu slogu – hrano, ki ima daljši rok uporabe, je priročna za shranjevanje in že pripravljena.

Kako bi potrošnikom predstavili razliko v ponudbi, če je veriga proizvodnje v celoti »na domačih tleh« ali če gre za uvoženo meso ali mesne izdelke?

Potrošnik se vedno bolj zaveda pomena lokalne hrane. To zavedanje se posebej okrepi v času kriz, kot je pandemija. Slovenija je na področju kakovostnega piščančjega mesa več kot samooskrbna.

Hrana je eden ključnih elementov preživetja ljudi, s tem pa je tudi pomemben element nacionalne varnosti, česar se močnejše države dobro zavedajo. Tudi tiste, ki samooskrbe do zdaj niso imele urejene, na tem področju izvajajo številne ukrepe.

Meso lokalnega porekla ima boljšo kakovost tudi zaradi kratkih dobavnih poti. Proizvajalci mesa iz tujine, ki niso zavezani standardu Izbrana kakovost, kupujejo živali na odprtem trgu in je zato nadzor kakovosti in sledljivosti manjši oz. ni jasen.

Kakšnih pozitivnih sprememb si še želite?

Želimo si, da bi tudi v gostinskem sektorju potrošnik lahko preverjal poreklo surovin. Menim, da si kupec zasluži vedeti, od kod izhaja hrana na njegovem krožniku.

Želimo si tudi, da bi kupci prepoznali prednosti višje kakovosti in cenili proizvode domače živilske industrije. Če na policah najdete meso in izdelke z občutno nižjo ceno, je po vsej verjetnosti nepreverjenega porekla in kakovosti.

Naročnik oglasne vsebine je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano