Letos delničarjem Luke Koper najmanj dvakrat več dividend

Za dividende bo šlo najmanj 35 milijonov evrov, država predlagani znesek vsako leto poveča za nekaj milijonov.
Fotografija: Luka Koper čaka na nove kadre in deli masten dobiček. FOTO: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Luka Koper čaka na nove kadre in deli masten dobiček. FOTO: Jože Suhadolnik

Delničarji Luke Koper se lahko veselijo dobička svojega podjetja, saj vse kaže, da bodo avgusta dobili skoraj 2,5-krat večji znesek dividend kot lani. Tako je namreč predlagala uprava za skupščino delničarjev, ki bo 28. junija. Toda še vsa zadnja leta se je zgodilo, da so največji delničarji (SDH in država) zahtevali še večji delež od zneska, ki ga je predlagala uprava.

Glavni temi odločanja na skupščini delničarjev bosta poročilo o poslovanju leta 2022 in delitev bilančnega dobička za preteklo leto. Podjetje je lani ustvarilo za 73,2 milijona evrov čistega poslovnega izida, če k temu dodajo preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let (13,6 milijona evrov) in odbijejo 36,6 milijona evrov za povečanje rezerv iz dobička, ima Luka Koper na voljo 50,2 milijona evrov bilančnega dobička.

Uprava je predlagala, da bi za dividende namenili 35 milijonov evrov ali 2,5 evra na delnico (lani 1,14 evra), preostalih 15 milijonov pa naj bi ostalo nerazporejenih. Toda še vsako leto je večinski delničar (SDH) zahteval in na skupščini izglasoval popravljeno višino dividend. Zato je skoraj jasno, da bo šlo za dividende več kot predvidenih 35 milijonov evrov. S tem pa se nikakor ne strinjajo zaposleni in mali delničarji, ki so na več skupščinah doslej oporekali, češ da bi država morala dati zgled in dividende prepustiti razvoju pristanišča, saj ravno razvoj prinaša več zaslužka še veliko širšemu krogu gospodarstva, končno tudi državi. A vse dosedanje pripombe in kritike so pri večinskem delničarju naletele na gluha ušesa. Čeprav je praksa pri konkurenčnih pristaniščih povsem nasprotna, tam namreč država na različne načine pomaga svojim strateškim podjetjem.

Nadzorniki bodo prejeli
po 2000 evrov bruto na mesec

Na skupščini bodo odločali še o politiki prejemkov organov upravljanja in nadzora podjetja, tudi njegovih odvisnih družb. Med drugim bodo določili plačila in sejnine za člane nadzornega sveta. Vsak nadzornik bo prejel za opravljanje funkcije 21.000 evrov bruto na leto in dodatno za vsako sejo še 360 evrov sejnine. Za revizorja računovodskih izkazov družbe pa uprava za naslednja tri leta predlaga družbo BDO Revizija.

Dva tedna po predčasni razrešitvi Boštjana Napasta na čelu uprave nadzorni svet še ni objavil razpisa za pridobitev novih kandidatov, ki bi vodili koprskega logista v prihodnje. Prvi nadzornik Mirko Bandelj nam je glede razpisa odgovoril: »Kadrovska komisija pripravlja razpis, objavljen bo v juniju. Ta razpis je nekoliko bolj zahteven, ker želimo z novimi člani uprave pokriti vsa področja in zagotoviti njihovo funkcionalno kompatibilnost in učinkovitost.« Glede na to, da kandidacijski postopki zagotovo ne bodo končani do julija, je jasno, da bo čez mesec dni vodenje podjetja prevzela dosedanja članica uprave Nevenka Kržan, poleg nje pa še drugi član uprave, delavski direktor Vojko Rotar. Tako je za začasno vodstvo že odločil nadzorni svet. Formalno to zadošča za sprejemanje sklepov, vendar uprava dalj časa ne more ostati v polovični zasedbi.

Luka Koper spet na kadrovski prelomnici. FOTO: Jože Suhadolnik
Luka Koper spet na kadrovski prelomnici. FOTO: Jože Suhadolnik

Majav stolček
predsednika uprave

Prav nič ni jasno, kdo bi lahko za dalj časa prevzel krmilo Luke Koper po odhodu Boštjana Napasta (skoraj gotovo odhaja v Mercator). Precej verjetno je, da se bo na razpis spet prijavila prav Nevenka Kržan, nekateri pa so med možne kandidate dodali tudi nekdanjega predsednika uprave Dimitrija Zadela, čeprav zaposleni vedo, da se doslej še ni zgodilo, da bi vodenje Luke prevzel kdo, ki je v preteklosti že bil v upravi.

Da bi lahko kandidiral, je odločno zanikal koprski podjetnik Borut Škabar, sicer član nadzornega sveta. Prav tako sta to možnost zanikala dva od vodstvenih delavcev na uspešnih terminalih koprskega pristanišča. Razlogov za to, da se notranji prekaljeni vodstveni delavci neradi odločajo za kandidiranje, je več. Zlasti če jim je več do stabilnosti dobro plačane zaposlitve, kot do tega, da bi bili prepuščeni številnim zunanjim vplivom, tudi političnim. V zadnjih petnajstih letih se je na čelu uprave zamenjalo devet predsednikov. Zaposleni še navajajo, da koga od prevzema vodenja odvračajo tudi zahtevni časi, ki so pred Luko Koper. Po eni strani naj bi težke čase napovedovala recesija svetovnega gospodarstva, po drugi veliko nalog pri investicijah v pristaniško infrastrukturo (zaradi dosedanjih zamud), vse večje pomanjkanje kadrov in težave na področju informacijske tehnologije.

Preberite še:

Komentarji: