Letošnji primanjkljaj za pol milijarde višji od lanskega

Proračunski primanjkljaj naj bi znašal štiri milijarde evrov, 1,2 milijarde več kot po sprejetem proračunu in pol milijarde več kot v 2020, ugotavlja FS.
Fotografija: Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, znova opozarja na rast proračunske porabe in nerealističnost vladnih projekcij. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, znova opozarja na rast proračunske porabe in nerealističnost vladnih projekcij. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Primanjkljaj državnega proračuna naj bi v letu 2021 znašal skoraj štiri milijarde evrov, kar je 1,2 milijarde več kot po sprejetem proračunu in pol milijarde evrov več kot v 2020, ugotavlja fiskalni svet (FS). 

Po septembrski oceni ministrstva za finance naj bi namreč primanjkljaj državnega proračuna letos dosegel kar tri milijarde 958 milijonov evrov. V prvih desetih mesecih je primanjkljaj po začasnih podatkih že dosegel skoraj 2,34 milijarde evrov, v zadnjih dveh mesecih 2021 pa naj bi ga pridelali še za 1,62 milijarde evrov, v mesečni informaciji izpostavlja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun

Odhodki za covid ukrepe so v desetih mesecih letos znašali 2,42 milijarde evrov, iz ocene realizacije za 2021, ki jo je ministrstvo za finance pripravilo septembra, pa izhaja, da naj bi bilo v zadnjih dveh mesecih leta porabljenih še okoli 400 milijonov evrov.

Iz državnega proračuna je bilo za covid ukrepe od marca 2020 izplačanih več kot 4,4 milijarde evrov, od tega za dodatke zaposlenim 928 milijonov evrov. Samo v prvih v desetih mesecih letos so ti izdatki znašali 720 milijonov evrov, do konca leta pa naj bi znašali še približno 230 milijonov evrov. 

Fiskalni svet opozarja tudi na nerealistične projekcije za 2021 zaradi predvidene občutne pospešitve medletne rasti odhodkov v zadnjih dveh mesecih leta. Rast odhodkov brez upoštevanja covid ukrepov in investicij naj bi se namreč s petih odstotkov v prvih desetih mesecih okrepila na kar 31,8 odstotka v zadnjih dveh mesecih letos. 

»Ker bo dejanska realizacija verjetno manjša od omenjenih ocen, projekcije za prihodnja leta v proračunskih dokumentih, ki so v procesu sprejemanja, znova ne temeljijo na ustreznih osnovah,« poudarjajo v fiskalnem svetu. S tem se po njihovem povečujejo tudi tveganja za strukturno slabšanje javnih financ. Dodatna tveganja po njihovem izhajajo tudi iz nekaterih zakonskih predlogov, ki so že v obravnavi v parlamentu.

Preberite še:

Komentarji: