Možnosti širjenja franšiznih podjetij
Podjetja, ki niso proizvodna, ampak je zanje značilna kombinacija prodaje nekaj proizvodov ali storitev v trgovini ali kot del trgovine (tako imenovani model »shop in shop«), so lahko franšizna. Gre za uspešne poslovne modele z že preverjenim konceptom in sledljivostjo pri finančnih projekcijah.
Prav tako sem spadajo poslovni koncepti online platform za prodajo, izobraževanje, coaching, poslovno svetovanje ... Velika večina ljudi ne ve, toda tudi tu je franšizing zelo uspel v zadnjih sedmih letih, saj lahko najdemo ogromno tovrstnih franšiznih poslovnih modelov v skandinavskih državah, Nemčiji, Franciji itd. V zadnjem obdobju je tudi zanimiv licenčni model, ki je enostavnejši za prenos posla v tujino.
»V franšizingu je uspeh najprej uspešnost našega posla na lokalnem trgu in zatem uspešnost prenosa posla na tuje trge,« pojasnjuje sekretarka sekcije slovenskih franšiznih družb pri TZS dr. Edith B. Steiner in dodaja, da franšizni poslovni model ustreza ljudem, ki razmišljajo o samostojni poslovni poti.
Kako stopiti na pot franšizinga
»Ta pot ni lahka, saj prinese posamezniku veliko izzivov, je pa zato veliko bolj bogata in veličastna. V franšizingu morebitnemu partnerju rečemo franšizini profil; gre za prilagodljive, učljive in pogumne osebe, željne novih izkušenj in vstopa na pot samostojnega podjetnika. Vsakega zainteresiranega povprašam, ali se vidi v tem in ali je ta posel 'na ključ' zanj primeren. Potem pa se skupaj s franšiznim kandidatom lotiva domače naloge – prepričati franšizodajalca o potencialu slovenskega trga,« še pojasnjuje potek dr. Edith B. Steiner.
Poslovni franšizni koncept tudi preverijo na izvornem trgu in preko drugih franšiznih sekcij tudi njegovo uspešnost, obenem pa uredijo intervju z obstoječimi franšizojemalci. Ker pa se včasih po letu ali dveh poslovanja v Sloveniji pojavi razočaranje, je potem treba usmerjati franšizojemalčev proces izstopa iz franšiznega sistema. Pa ni vedno kriv franšizni poslovni model, saj je lahko na drugih trgih preverjen in uspešen.
»Prodaja franšiz je pomembna za franšizodajalce, kakršni so podjetja, Zisha, Annika, Ekosen, Špica International, Proteini.si itd. Ta slovenska podjetja so uspela na svojem lokalnem trgu pa tudi v drugih franšiznih enotah. Medtem ko je nakup franšize pomemben za podjetnika ali skupino podjetnikov, ki bi radi prenesli poslovni model na svoj domači trg,« še pojasnjuje Steinerjeva.
Izmenjava izkušenj za lažje odločanje
»Gre za razvoj v smeri sprememb, o katerih so v preteklih letih podjetniki že razmišljali, vendar niso imeli časa, da bi se jih pošteno lotili. Odločna podjetja pa so si vzela čas in naredila nekaj korakov naprej proti novemu razvoju in pripravi na prihodnje izzive trga. Na ta način delajo tudi franšizna podjetja, ki pa imajo veliko večji izziv pri prenosu sprememb na svoje franšizne enote po vsem svetu, saj vsaka sprememba na globalni ravni potrebuje čas. Franšizojemalci se učijo in prenašajo spremembe v svoje enote. Pri tem zaznavamo različne prilagoditve tako ponudbe franšiznih blagovnih znamk kot tudi prilagoditve potrebam lokalnih trgov franšizojemalcev,« je še pojasnila Edith Steiner, ki je tudi mednarodna strokovnjakinja za franšizing in licenciranje.
In kot pravi, so ravno zato v sekciji slovenskih franšiznih družb pri TZS ponovno pripravili dogodke, ki bi slovenskim franšizodajalcem in franšizojemalcem domačih in tujih blagovnih znamk dali zagon pri njihovih izzivih. »Verjamemo, da potrebujejo ta podjetja nekaj znanja, predavanj, izmenjavo izkušenj in pozitivnih usmeritev pri njihovih izzivih. Tudi na tujih trgih imajo franšizni poslovni modeli enake ali podobne izzive kot pri nas, zato je dobro deliti izkušnje za lažje odločanje. Na seminarju 13. aprila v Ljubljani bomo predstavili možnosti širjenja franšiznih podjetij v Nemčijo, Švico, Avstrijo in na Madžarsko. Kolega iz Avstrije, ki pokriva nemški in avstrijski trg, nam bo približal uspešno prodane franšize iz tujine v regijo DACH. In to bo redka priložnost, ki je franšize iz Slovenije ne smejo zamuditi.«
Sogovornica še dodaja, da v Sloveniji pozabljamo, da so Madžarska, Bolgarija, Romunija in Češka naš prvi potencialni strateški trg, saj nam je v teh državah kultura poslovanja bližja. »Morda pa so te države veliko bolj odprte do slovenskih podjetij. Zato je treba uspešne slovenske poslovne modele vpeljati v tujini kot franšizni poslovni model. Naj poudarim, da je kar nekaj hrvaških in srbskih franšiznih podjetij res uspelo tudi v tujini.«
Širjenje digitalnih franšiznih konceptov
Digitalno poslovanje je že pošteno prodrlo v poslovne modele, tudi zato, ker so ob kakršnikoli spremembi trga, ali epidemijah, ali višjih silah bolj fleksibilni in nezahtevni predvsem zato, ker med drugim ni treba plačevati dragih najemnin za odlične poslovne lokacije. In po besedah Edith Steiner to razbremeni franšizojemalca bremena visokih zagonskih stroškov.
Porast digitalnih franšiznih konceptov se pričakuje tudi zaradi rasti spletnih poslovnih konceptov pri nas ali v tujini. Vedno je treba razmisliti, kako prenesti takšen posel v tujino, pri čemer je lažje, če ima podjetje lokalno osebo na trgu, ki tak poslovni model trži, to je franšizojemalca. Ta ima na domačem trgu zaradi jezika, kulture in poznavanja lokalnega trga veliko boljše možnosti za uspeh z našim poslovnim konceptom.
»Ne smemo pozabiti, da je franšizojemalec tisti, ki finančno investira v razvoj franšiznega posla na svojem lokalnem trgu, in ne franšizodajalec. To pomeni, da podjetju, ki prodaja franšize, ni treba priskrbeti kapitala za širjenje posla v tujino, saj je franšizojemalec podjetnik, ki je v svoj posel vložil kapital, da bi ponovil uspeh franšizodajalca. Tak primer v Sloveniji so franšize Helen Doron, BNI (business networking international), Century21; in prav pri njih se vidi, kako poslovni koncept s pomočjo franšizinga uspe tudi na globalni ravni.«
