Na obzorju milijarde iz Bruslja, projekti še nastajajo
Evropska sredstva: Kako povezati ideje za projekte, ki jih zdaj snujejo vlada, župani, gospodarstveniki in akademska sfera?
Odpri galerijo
Varčevanje v prejšnji gospodarski krizi je odneslo številne projekte, ki bi izboljšali cestno infrastrukturo. Foto Jože Suhadolnik
Ljubljana – Predstavniki vlade so se na Brdu pri Kranju sestali z župani na temo črpanja evropskih sredstev. Pojasnili so, da ima Slovenija do leta 2030 prek različnih mehanizmov na voljo 12 milijard evrov. Kot je po posvetu povedal minister za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač, so na voljo sredstva treh oziroma štirih mehanizmov ali finančnih okvirov. Med drugim je do konca leta 2023 treba počrpati še 1,8 milijarde evrov iz iztekajoče se finančne perspektive in 312 milijonov evrov iz sklada za okrevanje.
Glede sklada za okrevanje bodo po Černačevi napovedi do konca septembra spremenili obstoječ operativni program in omogočili podlage za čimprejšnje črpanje sredstev, predvsem za področja krepitve zdravstvenih sistemov, oskrbe starejših, zaposlovanja mladih in ohranjanja delovnih mest ter za zagotavljanje obratnega kapitala podjetjem.
Vlada bo prihodnji teden sprejemala izhodišča nacionalnega programa projektov in ukrepov, za katere bo Slovenija namenila sredstva iz evropskega svežnja za okrevanje EU po krizi zaradi koronavirusa. Oktobra bo izdelan prvi predlog tega akta. Černač je pojasnil, da ga pripravljajo še brez evropske uredbe o načinu porabe, ki je na evropski ravni še v usklajevanju, saj se mudi. Računa pa, da se bodo tudi na ravni EU procesi pospešili.
V naslednji sedemletni finančni perspektivi bo nato Sloveniji na voljo 4,5 milijarde evrov, v kar je vključenih 350 milijonov evrov dodatno izpogajanih kohezijskih sredstev za zahodno regijo, kjer je bil izpad največji. Tako bodo na voljo približno enaka sredstva kot v iztekajoči se perspektivi. Tretji sveženj sredstev predstavlja 5,5 milijarde evrov iz sklada za okrevanje in krepitev odpornosti, ki jih je treba porabiti do konca leta 2026.
Slovenija naj bi tako v desetih letih imela na razpolago 12 milijard evrov, od tega 3,6 milijarde evrov posojil. »Z župani smo se strinjali, da je pred nami velika priložnost, predvsem pa velika odgovornost, da s temi sredstvi nadoknadimo zamujeno in opravimo potrebne strukturne reforme, ki bi morale biti opravljene že v preteklosti, ter izvedemo projekte na številnih področjih,« je poudaril Černač. Poleg omenjenih prioritet je izpostavil zeleno in digitalno preobrazbo.
V pripravi na posvet so ministrstva posredovala za 10,8 milijarde evrov pobud za naložbe, občine pa za 11 milijard evrov. Naslednji mesec bo narejen pregled vseh projektov z vidika možnosti njihove umestitve v enega od omenjenih finančnih okvirov.
Svoj načrt za nov gospodarski zagon za Slovenijo 5.0, financiran z evropskimi in drugimi sredstvi, so včeraj predstavili tudi na gospodarski zbornici (GZS). Njihov program je usmerjen v šest prednostnih področij, s konkretnimi projekti, ki naj bi multiplikativno prispevali h gospodarskemu zagonu in družbenemu napredku.
Na GZS so predlagali ukrepe za dvig domače potrošnje (v treh letih v vrednosti 1,95 milijarde evrov), ukrepe za zagon infrastrukturnih projektov z največjo možno vključenostjo slovenskega gospodarstva (4,3 milijarde evrov), vlaganja v digitalizacijo (385 milijonov evrov), naložbe v raziskave in razvoj ter pametno specializacijo (810 milijonov evrov), okoljske naložbe (960 milijonov evrov) ter naložbe na področju kmetijstva, živilskopredelovalne industrije ter samooskrbe s hrano (50 milijonov evrov).
Na GZS računajo, da bi v prihodnjih letih lahko investirali od tri do štiri milijarde evrov na leto za projekte iz tega programa, denar pa pridobili iz evropskega sklada za okrevanje, proračuna Unije pa tudi s sredstvi podjetij, državnega proračuna, bančnimi posojili, naložbenimi skladi in z denarjem prebivalstva, ki ima v vlogah na bančnih računih več kot 20 milijard evrov.
»Slovenija je dobila 11,2 milijarde evrov sredstev, ki jih lahko porabi v prihodnji finančni perspektivi. Dajmo ta denar vložiti v projekte, ki nam bodo omogočili doseganje večje produktivnosti,« poudarja Polona Domadenik z ekonomske fakultete, sokoordinatorica novega akcijskega načrta za dvig produktivnosti, ki je nastal v okviru Združenja Manager in je zdaj v rokah gospodarskega ministrstva. Prepričana je, da bi bili zdaj vsi pripravljeni nekoliko zategniti pas, če dosežemo družbeni konsenz, novo družbeno pogodbo, da se ve, da bomo vlagali v ključne stvari, ki bodo povečale produktivnost na dolgi rok.
Pri energetiki je za sogovornico ključno, da se spodbudi proizvodnja električne energije, tudi z dokončanjem verige hidroelektrarn na spodnji Savi, izgradnjo plinske termoelektrarne in več vetrnih elektrarn. Med predlogi je tudi izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško, investicija naj bi znašala približno pet milijard evrov. Pri cestah moramo izboljšati infrastrukturo, saj smo zaradi varčevanja v zadnji gospodarski krizi zaustavili tudi tovrstne projekte. Veliko lokalnih in regionalnih cest ni bilo obnovljenih. Prav tako potrebujemo nove cestne povezave, recimo Koroške z osrednjo Slovenijo, med drugim izpostavlja Polona Domadenik.
Daljši intervju z njo o naložbah z evropskimi sredstvi in drugih ukrepih za dvig produktivnosti bomo objavili ta teden v Sobotni prilogi.
Glede sklada za okrevanje bodo po Černačevi napovedi do konca septembra spremenili obstoječ operativni program in omogočili podlage za čimprejšnje črpanje sredstev, predvsem za področja krepitve zdravstvenih sistemov, oskrbe starejših, zaposlovanja mladih in ohranjanja delovnih mest ter za zagotavljanje obratnega kapitala podjetjem.
Vlada bo prihodnji teden sprejemala izhodišča nacionalnega programa projektov in ukrepov, za katere bo Slovenija namenila sredstva iz evropskega svežnja za okrevanje EU po krizi zaradi koronavirusa. Oktobra bo izdelan prvi predlog tega akta. Černač je pojasnil, da ga pripravljajo še brez evropske uredbe o načinu porabe, ki je na evropski ravni še v usklajevanju, saj se mudi. Računa pa, da se bodo tudi na ravni EU procesi pospešili.
V naslednji sedemletni finančni perspektivi bo nato Sloveniji na voljo 4,5 milijarde evrov, v kar je vključenih 350 milijonov evrov dodatno izpogajanih kohezijskih sredstev za zahodno regijo, kjer je bil izpad največji. Tako bodo na voljo približno enaka sredstva kot v iztekajoči se perspektivi. Tretji sveženj sredstev predstavlja 5,5 milijarde evrov iz sklada za okrevanje in krepitev odpornosti, ki jih je treba porabiti do konca leta 2026.
Slovenija naj bi tako v desetih letih imela na razpolago 12 milijard evrov, od tega 3,6 milijarde evrov posojil. »Z župani smo se strinjali, da je pred nami velika priložnost, predvsem pa velika odgovornost, da s temi sredstvi nadoknadimo zamujeno in opravimo potrebne strukturne reforme, ki bi morale biti opravljene že v preteklosti, ter izvedemo projekte na številnih področjih,« je poudaril Černač. Poleg omenjenih prioritet je izpostavil zeleno in digitalno preobrazbo.
V pripravi na posvet so ministrstva posredovala za 10,8 milijarde evrov pobud za naložbe, občine pa za 11 milijard evrov. Naslednji mesec bo narejen pregled vseh projektov z vidika možnosti njihove umestitve v enega od omenjenih finančnih okvirov.
GZS za nov gospodarski zagon za Slovenijo 5.0
Svoj načrt za nov gospodarski zagon za Slovenijo 5.0, financiran z evropskimi in drugimi sredstvi, so včeraj predstavili tudi na gospodarski zbornici (GZS). Njihov program je usmerjen v šest prednostnih področij, s konkretnimi projekti, ki naj bi multiplikativno prispevali h gospodarskemu zagonu in družbenemu napredku.
Na GZS so predlagali ukrepe za dvig domače potrošnje (v treh letih v vrednosti 1,95 milijarde evrov), ukrepe za zagon infrastrukturnih projektov z največjo možno vključenostjo slovenskega gospodarstva (4,3 milijarde evrov), vlaganja v digitalizacijo (385 milijonov evrov), naložbe v raziskave in razvoj ter pametno specializacijo (810 milijonov evrov), okoljske naložbe (960 milijonov evrov) ter naložbe na področju kmetijstva, živilskopredelovalne industrije ter samooskrbe s hrano (50 milijonov evrov).
Na GZS računajo, da bi v prihodnjih letih lahko investirali od tri do štiri milijarde evrov na leto za projekte iz tega programa, denar pa pridobili iz evropskega sklada za okrevanje, proračuna Unije pa tudi s sredstvi podjetij, državnega proračuna, bančnimi posojili, naložbenimi skladi in z denarjem prebivalstva, ki ima v vlogah na bančnih računih več kot 20 milijard evrov.
Bruseljske milijarde za dvig produktivnosti
»Slovenija je dobila 11,2 milijarde evrov sredstev, ki jih lahko porabi v prihodnji finančni perspektivi. Dajmo ta denar vložiti v projekte, ki nam bodo omogočili doseganje večje produktivnosti,« poudarja Polona Domadenik z ekonomske fakultete, sokoordinatorica novega akcijskega načrta za dvig produktivnosti, ki je nastal v okviru Združenja Manager in je zdaj v rokah gospodarskega ministrstva. Prepričana je, da bi bili zdaj vsi pripravljeni nekoliko zategniti pas, če dosežemo družbeni konsenz, novo družbeno pogodbo, da se ve, da bomo vlagali v ključne stvari, ki bodo povečale produktivnost na dolgi rok.
Po mnenju Polone Domadenik z ekonomske fakultete bi bilo treba vlagati v ključne stvari, ki bodo povečale produktivnost na dolgi rok. Foto Jure Eržen
Pri energetiki je za sogovornico ključno, da se spodbudi proizvodnja električne energije, tudi z dokončanjem verige hidroelektrarn na spodnji Savi, izgradnjo plinske termoelektrarne in več vetrnih elektrarn. Med predlogi je tudi izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško, investicija naj bi znašala približno pet milijard evrov. Pri cestah moramo izboljšati infrastrukturo, saj smo zaradi varčevanja v zadnji gospodarski krizi zaustavili tudi tovrstne projekte. Veliko lokalnih in regionalnih cest ni bilo obnovljenih. Prav tako potrebujemo nove cestne povezave, recimo Koroške z osrednjo Slovenijo, med drugim izpostavlja Polona Domadenik.
Daljši intervju z njo o naložbah z evropskimi sredstvi in drugih ukrepih za dvig produktivnosti bomo objavili ta teden v Sobotni prilogi.
