Navidezna prihodnost v skladišču
Nekaj primerov in dobrih praks nujnega industrijskega prilagajanja so tokrat odkrivali v Velenju
Odpri galerijo
Konferenca 4.0 v Velenju. FOTO: Gorenje
Velenje – Več kot 220 udeležencev so našteli v prostorih industrijskega skladišča Gorenja na konferenci Future 4.0 – prihodnost nove dimenzije, ki jo je dva dneva gostilo Gorenje in se je končala danes, pripravil pa jo je tukajšnji Saša Inkubator v sodelovanju z Gorenjem in Kolektorjem. Namenjena je bila povezovanju slovenskih korporacij in startupov, ki se soočajo z izzivi rešitev na vseh področjih in tudi potrebah po kadrovskih profilih v industrijski revoluciji 4.0.
Medtem, ko industrija 4.0 pametne tehnologije postavlja v ospredje proizvodnje, na obzorju pa je že industrija 5.0, ki poudarja potrebo po povečanju sodelovanja med ljudmi in pametnimi sistemi ter napravami, so v Velenju kot osrednjega govorca gostili Chucka Goldmana, ki je v Applu leta 2007 vodil lansiranje prvega mobilnega telefona iPhone, danes pa je vlagatelj, podjetnik in partner MIT Design Laba. Goldman je govoril o delovnih izkušnjah v Applu pred več kot desetletjem, pa tudi o danes aktualnih tehnologijah, odgovornosti ob prihodu umetne inteligence in novih potrošniških izzivih. Dejal je, da sta glasovno upravljanje in umetna inteligenca le slutnja vsega, kar se človeštvu še obeta.
Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je naštel slovenske uspehe na področju digitalizacije, predstavil naslednje korake v digitalni transformaciji in cilje do 2020 ter poudaril, da so ob izjemno hitrem razvoju dandanes »edina stalnica spremembe«.
Na okrogli mizi o pametnih tovarnah in industriji 4.0 je Robert Rošer, v Gorenju direktor proizvodnje programa Kuhalni aparati, med diskusijo s predstavniki Siemensa, BSH Nazarje in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani dejal, da so poleg tehnološkega razvoja za pametne tovarne nujne tudi človeške kompetence in znanja za digitalizacijo na vseh področjih družbe.
Kot zanimivost povejmo, da so udeleženci konference na predavanjih in predstavitvah prvi lahko izvedeli, kakšne rešitve za Uber razvija Pipistrel, kakšno je sodelovanje med Kolektorjem in slovenskim startupom Viar, ki razvija takšne rešitve navidezne resničnosti za industrijo, da bi z njo olajšati prenos znanj in izkušenj s starejših mojstrov na mlajše generacije.
Medtem, ko industrija 4.0 pametne tehnologije postavlja v ospredje proizvodnje, na obzorju pa je že industrija 5.0, ki poudarja potrebo po povečanju sodelovanja med ljudmi in pametnimi sistemi ter napravami, so v Velenju kot osrednjega govorca gostili Chucka Goldmana, ki je v Applu leta 2007 vodil lansiranje prvega mobilnega telefona iPhone, danes pa je vlagatelj, podjetnik in partner MIT Design Laba. Goldman je govoril o delovnih izkušnjah v Applu pred več kot desetletjem, pa tudi o danes aktualnih tehnologijah, odgovornosti ob prihodu umetne inteligence in novih potrošniških izzivih. Dejal je, da sta glasovno upravljanje in umetna inteligenca le slutnja vsega, kar se človeštvu še obeta.
Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je naštel slovenske uspehe na področju digitalizacije, predstavil naslednje korake v digitalni transformaciji in cilje do 2020 ter poudaril, da so ob izjemno hitrem razvoju dandanes »edina stalnica spremembe«.
Na okrogli mizi o pametnih tovarnah in industriji 4.0 je Robert Rošer, v Gorenju direktor proizvodnje programa Kuhalni aparati, med diskusijo s predstavniki Siemensa, BSH Nazarje in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani dejal, da so poleg tehnološkega razvoja za pametne tovarne nujne tudi človeške kompetence in znanja za digitalizacijo na vseh področjih družbe.
Kot zanimivost povejmo, da so udeleženci konference na predavanjih in predstavitvah prvi lahko izvedeli, kakšne rešitve za Uber razvija Pipistrel, kakšno je sodelovanje med Kolektorjem in slovenskim startupom Viar, ki razvija takšne rešitve navidezne resničnosti za industrijo, da bi z njo olajšati prenos znanj in izkušenj s starejših mojstrov na mlajše generacije.
