Neugodna avstrijska sodba za ajdovsko Bia Separations

Ključne pogodbe med avstrijsko družbo Bia Separations in slovensko družbo Sartorius Bia Separations, na podlagi katerih je slednja zatrjevala lastništvo pravic intelektualne lastnine in ekskluzivno pravico do distribucije, so bile po ugotovitvah sodišča v avstrijskem Železnem pravno nične, je sporočil stečajni upravitelj avstrijske družbe. Temeljile so namreč na ponarejenih dokumentih.

Sodišče je ugotovilo, da je slovenska družba Sartorius Bia Separations uveljavljala lastništvo nad intelektualno lastnino avstrijske družbe in zahtevala ekskluzivne pravice do distribucije na podlagi pogodbenih razmerij, ki niso nikoli obstajale na zakonit način. Ključna pogodba o sodelovanju in več aneksov, ki naj bi te pravice formalizirali, so bili nični. Poleg tega je sodišče razsodilo, da je slovenska družba neupravičeno prejela dve finančni nakazili v skupni višini 1,2 milijona evrov, je s sporočilom za javnost sporočil stečajni upravitelj avstrijske družbe Michael Wagner.

Sodba navaja, da so revizorji leta 2012 opozorili na neskladja glede lastništva patentov. Takrat sta direktor ajdovskega podjetja Aleš Štrancar, ki je sicer v zadnjem obdobju tudi lastnik medija Info360, in nekdanji prokurist Matej Penca poskušala prikriti nepravilnosti s spremembo vsebine pogodbe o prenosu pravic intelektualne lastnine – pri tem pa sta ohranila prvotni datum, da bi ustvarila vtis, da je pogodba v takšni obliki obstajala od začetka.

Po mnenju sodišča se je vodstvo zavedalo, da gre za ponaredek, s katerim so želeli retroaktivno odvzeti avstrijski družbi lastništvo intelektualne lastnine in jo s tem finančno oslabiti. Sodišče je ugotovilo tudi načrtno ustvarjanje in antidatiranje pogodb brez vednosti družbenikov, kar pomeni grobo kršitev pravne varnosti in poslovnih običajev – tako po avstrijskem kot po slovenskem pravu.

Omenjene pogodbe so bile sklenjene ali naknadno spremenjene brez označb sprememb, z lažnim prikazovanjem pravne kontinuitete in sklepane mimo organov, ki bi morali to odobriti. Takšno ravnanje je sodišče označilo kot nepošteno in nezakonito, zato so bili pogodba o sodelovanju, njeni aneksi ter prirejena pogodba o prenosu pravic razglašeni za neveljavne in nične – zaradi tajnega in usklajenega ravnanja vpletenih, zlorabe pooblastil ter škodljivega poslovanja z lastno družbo, je še sporočil stečajni upravitelj.

»To je pomembna zmaga. Sodba jasno potrjuje, da pravna podlaga za lastništvo intelektualne lastnine, ki jo je uveljavljala slovenska družba Sartorius Bia Separations, nikoli ni obstajala,« je povedal stečajni upravitelj Wagner. »Od vsega začetka smo si prizadevali razjasniti dejstva in zaščititi dolgoročne interese vseh vpletenih. Ta sodba pomeni jasno ločnico med poslovnimi praksami, ki temeljijo na zaupanju in zakonitosti, ter tistimi, ki skušajo z naknadnimi posegi ustvarjati videz pravne utemeljenosti. Veseli smo, da je sodišče prepoznalo dejansko ozadje in potrdilo odgovornost za dejanja, ki so imela konkretne posledice za vrednost in lastninska razmerja.«

Delna sodba še ni pravnomočna, sodišče pa bo v naslednji fazi postopka odločalo o finančnih posledicah teh dejanj. Pri tem se postavlja vprašanje, kaj bi morebitna pravnomočna sodba pomenila za prihodnost ajdovskega podjetja.

»Prav nobena pogodba ni bila ponarejena. Tega tudi v odločitvi sodišča ne piše. Govorijo le, da datum na dokumentu ne ustreza datumu podpisa. Sodišče v Železnem očitno sodi po naročilu mafije, ki sem jo ovadil, in z nezakonitimi prijemi brani svoje državljane. Sodišče ni predložilo prav nobenega dokaza, da datum podpisa ne ustreza datumu, ki je naveden na pogodbi. Nasprotno, vse posredne dokaze, ki to dokazujejo, je sodnik zavrnil,,« se je na omrežju X odzval Aleš Štrancar.

Dolgotrajni spor

Spor med slovensko in avstrijsko družbo poteka že leta. Bia Separations GmbH, ki je bila tudi največja lastnica in upnica slovenskega podjetja, je neuspešno poskušala doseči stečaj ajdovske družbe, ki je po končani prisilni poravnavi leta 2018 z dokapitalizacijo in konverzijo terjatev v kapital dobila nove lastnike. Ti so naposled v eni večjih transkacij pri nas leta 2020 za 360 milijonov evrov družbo prodali nemškemu podjetju Sartorius.

To pa, kot rečeno, ni ustvarilo pravdne bitke z nekdanjimi avstrijskimi lastniki. Med drugim je okrožno sodišče v Novi Gorici lani jeseni v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 83 milijonov evrov, ki ga je vložila avstrijska družba. Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Poslovanje z izgubo

Medtem ko je Sartorius Bia Separation med pandemijo opazno povečala prihodke na skoraj 60 milijonov evrov, so se ti v zadnjih treh letih vrnili na predpandemične ravni. Lani so tako ustvarili 23,6 milijona evrov prihodkov, ob tem pa tudi skoraj deset milijonov evrov čiste izgube. V letnem poročilu za leto 2023 – za lani namreč še ni javno objavljen – so zapisali, da v letu 2024 zaradi široke gospodarske nestabilnosti čutijo zmanjšanje naročil, povečano pa je povpraševanje po izdelkih in storitvah za razvoj onkoloških in genetskih zdravil.