Nezmožnost prihoda na delo opredeljena kot višja sila
Delavec je tako upravičen do nadomestila plače v višini 50 odstotkov plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače.
Odpri galerijo
S uveljavitvijo najnovejših vladnih ukrepov za omejevanje širjenja koronavirusa se je za vsaj 14 dni ustavil javni promet. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ob nezmožnosti prihoda delavca na delo zaradi ukinitve javnega prevoza je po pojasnilih ministrstva za delo mogoče govoriti o nastanku višje sile. Delavec, ki zaradi začasne prepovedi javnega prevoza potnikov ne more opravljati dela, je tako upravičen do nadomestila plače v višini 50 odstotkov plače oziroma najmanj 70 odstotkov minimalne plače.
Kot so danes v sporočilu za javnost pojasnili na ministrstvu za delo, trenutno veljavna interventna zakonodaja sicer ne določa posebne pravne podlage za opravičeno odsotnost z dela in posledično do nadomestila plače v primeru ukinitve javnega prevoza. Zato je treba upoštevati splošen delovnopravni okvir zakona o delovnih razmerjih, po katerem je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do nadomestila plače, in sicer do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal oziroma do najmanj 70 odstotkov minimalne plače.
Ministrstvo poudarja, da je pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile pa je treba v vsaki posamični situaciji presojati prisotnost vseh omenjenih elementov višje sile.
Delavec mora skladno z zakonom o delovnih razmerjih obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. Zato mora delavec, ki ne more priti na kraj opravljanja dela zaradi višje sile zaradi ukinitve javnega prevoza, delodajalca obvestiti o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
»Pri višji sili gre torej za dogodek, ki nastane zunaj vpliva delavca in delodajalca. Za opravičenost odsotnosti z dela delavca pa je treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile v vsakem konkretnem primeru,« so pojasnili na ministrstvu in dodali, da je v okviru presoje nemožnosti prihoda na delo zaradi ukinitve javnega prevoza treba upoštevati tudi možnost zagotovitve drugačnega, v trenutnih epidemioloških razmerah dopustnega načina prevoza.
Kot so danes v sporočilu za javnost pojasnili na ministrstvu za delo, trenutno veljavna interventna zakonodaja sicer ne določa posebne pravne podlage za opravičeno odsotnost z dela in posledično do nadomestila plače v primeru ukinitve javnega prevoza. Zato je treba upoštevati splošen delovnopravni okvir zakona o delovnih razmerjih, po katerem je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do nadomestila plače, in sicer do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal oziroma do najmanj 70 odstotkov minimalne plače.
Delavec mora delodajalca obvestiti o nezmožnosti prihoda na delo
Ministrstvo poudarja, da je pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile pa je treba v vsaki posamični situaciji presojati prisotnost vseh omenjenih elementov višje sile.
Delavec mora skladno z zakonom o delovnih razmerjih obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. Zato mora delavec, ki ne more priti na kraj opravljanja dela zaradi višje sile zaradi ukinitve javnega prevoza, delodajalca obvestiti o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
»Pri višji sili gre torej za dogodek, ki nastane zunaj vpliva delavca in delodajalca. Za opravičenost odsotnosti z dela delavca pa je treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile v vsakem konkretnem primeru,« so pojasnili na ministrstvu in dodali, da je v okviru presoje nemožnosti prihoda na delo zaradi ukinitve javnega prevoza treba upoštevati tudi možnost zagotovitve drugačnega, v trenutnih epidemioloških razmerah dopustnega načina prevoza.
S ponedeljkovo uveljavitvijo najnovejših vladnih ukrepov za omejevanje širjenja okužb z novim koronavirusom se je za vsaj 14 dni ustavil javni promet. Dovoljen je prevoz na delo in z dela, ki ga organizira delodajalec, tako imenovani delavski avtobusi. Dovoljeni so tudi taksi prevozi.
