Ni konec, dokler ni konec

Sprememba retorike centralnih bank je izjemno pomembna za obveznice.
Fotografija: Primož Cencelj FOTO: Generali
Odpri galerijo
Primož Cencelj FOTO: Generali

Dobro nam je znano, da duh trenutnega časa še vedno ni zajadral v slovensko okolje in še nimamo povsem dobrega občutka, da so se obrestne mere dvignile v naši denarni uniji. K temu zagotovo najbolj pripomorejo banke, ker so v svoji depozitni bazi »pozabile« dvigniti obrestne mere na depozitu. Je pa res, da tisti na drugi strani že kar močno čutijo spremembo in ob višjih kreditnih obrestnih merah malo obupujejo nad svojimi investicijami. Nekaj omenjenega se že čuti na nepremičninskem trgu, kjer smo bili v preteklosti priča skokoviti rasti cen. Zdaj pa nove nakupe srednjega in nižjega sloja že šibi na eni strani znižanje realne kupne moči zaradi inflacije, na drugi strani pa občutna podražitev mesečne anuitete.

Da bo situacija na trgu denarja še nekaj časa zaostrena, smo indikacijo dobili že na znamenitem kongresu centralnih bankirjev v idilični vasici v ameriškem Jackson Holu konec avgusta, kjer je bila rdeča nit, da bodo morale centralne banke še dolgo ohranjati zelo restriktivno denarno politiko, do bodo pregnali vse borce za inflacijo in pripeljale cenovno dinamiko nazaj proti cilju rasti cen okoli dveh odstotkov na leto.

Konsistentna komunikacija

Moramo priznati, da je v tem trenutku komunikacija centralnih bankirjev zelo konsistentna. Evropska centralna banka (ECB) je že na prvem sestanku v septembru, kljub določenemu nestrinjanju med članicami, znova dvignila ključne obrestne mere. Tako bi si lahko depozitar v svetu popolne konkurence obetal obrestno mero skoraj štiri odstotke na leto. Kot smo že prej omenili, pa je to trenutno pri slovenskih bankah še vedno misija nemogoče. Zato je še najlažja pot do višjih obrestnih mer v Sloveniji prek denarnih skladov, ki investirajo svoje premoženje v še bolj varne naložbe, kot so zakladne menice držav. Francija, Nemčija, Španija in tudi Slovenija že nudijo bistveno višjo donosnost.

Je pa sprememba retorike centralnih bank izjemno pomembna tudi za obveznice, saj je po izjemno slabem lanskem letu letošnje leto v znamenju konsolidacije in čakanja na občutnejšo spremembo politike, ki bi se začela z nižanjem obrestnih mer. V tem smislu je bilo zadnje zasedanje Ameriške centralne banke izjemno pomenljivo, saj je guverner Jerome Powell prvič po zelo dolgem času ob novinarskih vprašanjih uporabil termin »rez«. Še posebej pozitivno za dolgoročna pričakovanja za obvezniški trg pa je, da v časih, ko centralne banke spreminjajo kompas, cene energentov rastejo. S tem so dolgoročne obrestne mere blizu lokalnega maksimuma. Takšno okolje se zdi optimalno za premik iz depozitov v obveznice daljših ročnosti.

A kot pravi pregovor, ni konec ene politike, dokler je ni konec, zato bo treba za podkrepitev zgoraj zapisanih tem še nekaj časa počakati. Vmes se lahko zgodijo številni dogodki, na katere nimamo vpliva. Tako je še vedno smiselno svoj portfelj močno razpršiti in prilagoditi osebnim ciljem.

Komentarji: