Umrl Obamov ekonomist Alan Krueger
Krueger je med drugim raziskoval srečo.
Odpri galerijo
Alan Krueger je predaval ekonomijo na univerzi Princeton od leta 1987, vmes pa je občasno delal za vlado. Pri Obami pa najprej pomočnik finančnega ministra, od leta 2011 pa glavni ekonomist Bele hiše oziroma uradno predsednik Sveta gospodarskih svetovalcev Bele hiše.
Foto Larry Downing Reuters
Nekdanji predsednik Sveta ekonomskih svetovalcev Bele hiše, 58-letni Alan Krueger, je glede na kratko sporočilo družine konec tedna storil samomor. Vzrok še ni znan. Nekdanji predsednik ZDA Barack Obama je ob izrazu sožalja sporočil, da je Krueger pomagal gospodarskemu okrevanju ZDA po krizi.
Alan Krueger se je rodil v New Jerseyju leta 1960, iz ekonomije pa je doktoriral na Harvardu leta 1987. Znan je bil po svojih empiričnih raziskavah vplivov nizkih dohodkov na družbo in med drugim ugotovil, da so trditve, da povišanje minimalne plače povečuje brezposelnost, navadna neumnost.
Krueger je predaval ekonomijo na univerzi Princeton od leta 1987, vmes pa je občasno delal za vlado. Pri Billu Clintonu je bil leto dni glavni ekonomist ministrstva za delo, pri Obami pa najprej pomočnik finančnega ministra in od leta 2011 glavni ekonomist Bele hiše oziroma uradno predsednik Sveta gospodarskih svetovalcev Bele hiše.
V finančnem ministrstvu je v letih 2009 in 2010 zagovarjal stimulacijsko proračunsko porabo za hitrejši izhod iz krize, kar so kongresni republikanci blokirali iz političnih razlogov. Zagovarjal je pomoč malim podjetjem in razne programe, kot je bil tisti, ki je bil znan kot »gotovina za stare škatle«, ko je vlada nekaj časa od državljanov odkupovala stare avtomobile, da bi s ceste spravili onesnaževalce okolja.
Krueger je bil razgledan intelektualec, ki pa ni deloval iz teorij, ampak je zadeve rad preveril. Posebej se je posvečal ekonomiji delovne sile, razumel je javne finance, okolje, izobraževanje in sodobni čas.
Med drugim je raziskoval, kako cene glasbenih koncertov rastejo hitreje kot cene zdravstvenih storitev, ugotovil je, da so mednarodni teroristi pravzaprav visoko izobraženi premožni ljudje in ne obupani reveži. Dokazal je, da otroci dosegajo veliko boljše uspehe v manjših razredih, znan pa je po tako imenovani teoriji oziroma krivulji Velikega Gatsbyja o nevarnostih naraščanja razlik v dohodkih. Med njegovimi področji raziskovanja je bila tudi sreča.
Alan Krueger se je rodil v New Jerseyju leta 1960, iz ekonomije pa je doktoriral na Harvardu leta 1987. Znan je bil po svojih empiričnih raziskavah vplivov nizkih dohodkov na družbo in med drugim ugotovil, da so trditve, da povišanje minimalne plače povečuje brezposelnost, navadna neumnost.
Krueger je predaval ekonomijo na univerzi Princeton od leta 1987, vmes pa je občasno delal za vlado. Pri Billu Clintonu je bil leto dni glavni ekonomist ministrstva za delo, pri Obami pa najprej pomočnik finančnega ministra in od leta 2011 glavni ekonomist Bele hiše oziroma uradno predsednik Sveta gospodarskih svetovalcev Bele hiše.
Stalni sodelavec Bele hiše
V finančnem ministrstvu je v letih 2009 in 2010 zagovarjal stimulacijsko proračunsko porabo za hitrejši izhod iz krize, kar so kongresni republikanci blokirali iz političnih razlogov. Zagovarjal je pomoč malim podjetjem in razne programe, kot je bil tisti, ki je bil znan kot »gotovina za stare škatle«, ko je vlada nekaj časa od državljanov odkupovala stare avtomobile, da bi s ceste spravili onesnaževalce okolja.
Krueger je bil razgledan intelektualec, ki pa ni deloval iz teorij, ampak je zadeve rad preveril. Posebej se je posvečal ekonomiji delovne sile, razumel je javne finance, okolje, izobraževanje in sodobni čas.
Med drugim je raziskoval, kako cene glasbenih koncertov rastejo hitreje kot cene zdravstvenih storitev, ugotovil je, da so mednarodni teroristi pravzaprav visoko izobraženi premožni ljudje in ne obupani reveži. Dokazal je, da otroci dosegajo veliko boljše uspehe v manjših razredih, znan pa je po tako imenovani teoriji oziroma krivulji Velikega Gatsbyja o nevarnostih naraščanja razlik v dohodkih. Med njegovimi področji raziskovanja je bila tudi sreča.
