Ocena: v prvem četrtletju 0,2-odstotna rast BDP
Na približno enaki ravni kot v prvih treh mesecih naj bi dinamika rasti ostala tudi v preostalem delu leta, ocenjujejo inštituti.
Odpri galerijo
Industrijska proizvodnja naj bi po ocenah treh inštitutov v prvem trimesečju stagnirala, v nadaljevanju leta pa naj bi četrtletno imela le šibke stopnje rasti. FOTO: Leon Vidic/Delo
Evrsko območje bo letos imelo le šibko gospodarsko rast, so svoje k ne najbolj obetavnim napovedim za območje skupne valute dodali münchenski inštitut Ifo, italijanski statistični urad Istat in züriški inštitut Kof. Na letni ravni pričakujejo vsega 0,9-odstotno krepitev BDP, šibka bo ostala tudi inflacija.
Inštituti ocenjujejo, da je bila rast bruto domačega proizvoda v prvem trimesečju na četrtletni ravni tako kot v zadnjih treh mesecih lani 0,2-odstotna, medletno pa je bila v uvodnem četrtletju 2019 enoodstotna, kar bi bilo 0,2 odstotne točke manj kot v zadnjem trimesečju lani.
Na približno enaki ravni kot v prvih treh mesecih naj bi dinamika rasti ostala tudi v preostalem delu leta, tako da za celotno leto 2019 inštituti trenutno pričakujejo 0,9-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti. To je blizu najnovejše napovedi Evropske centralne banke (ECB), ki je v začetku meseca objavila pričakovanja o 1,1-odstotni rasti. Evropska komisija je v zimski napovedi medtem območju z evrom napovedala 1,3-odstotno gospodarsko rast.
Industrijska proizvodnja naj bi po ocenah treh inštitutov v prvem trimesečju stagnirala, v nadaljevanju leta pa naj bi četrtletno beležila le šibke stopnje rasti, tako da ob koncu leta pričakujejo njeno 0,7-odstotno medletno krčenje.
Nekoliko bolje naj bi se ob nadaljevanju razmeroma ugodnih razmer na trgu dela in rasti plač odrezala zasebna potrošnja, ki naj bi letos imela enoodstotno rast. Bolj robustne naj bi v luči zgodovinsko gledano še vedno visoke izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti ostale investicije. V prvem trimesečju 2019 naj bi medletno, verjetno tudi zaradi mile in suhe zime v večjem delu celinske Evrope, zabeležile 3,1-odstotno rast, ob koncu leta pa inštituti napovedujejo njihovo 1,9-odstotno krepitev.
Kljub dvigu cen nafte v zadnjih mesecih, ki sicer še vedno ostajajo na nižjih ravneh kot pred letom dni, se je inflacija umirila in naj bi letos po napovedih inštitutov na letni ravni dosegla 1,3 odstotka, kar je precej pod srednjeročnim ciljem ECB. To je le še dodaten podatek v prid ohranitvi ekspanzivne denarne politike.
Tveganja glede napovedi za gospodarsko rast sicer ostajajo visoka. Poganjajo jih trgovinske napetosti, grožnja izstopa Združenega kraljestva iz EU brez dogovora in upočasnjevanje globalne gospodarske rasti. Po drugi strani so se razmere na finančnih trgih po turbulentnem koncu 2018 umirile, še ugotavljajo inštituti.
Inštituti ocenjujejo, da je bila rast bruto domačega proizvoda v prvem trimesečju na četrtletni ravni tako kot v zadnjih treh mesecih lani 0,2-odstotna, medletno pa je bila v uvodnem četrtletju 2019 enoodstotna, kar bi bilo 0,2 odstotne točke manj kot v zadnjem trimesečju lani.
Na približno enaki ravni kot v prvih treh mesecih naj bi dinamika rasti ostala tudi v preostalem delu leta, tako da za celotno leto 2019 inštituti trenutno pričakujejo 0,9-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti. To je blizu najnovejše napovedi Evropske centralne banke (ECB), ki je v začetku meseca objavila pričakovanja o 1,1-odstotni rasti. Evropska komisija je v zimski napovedi medtem območju z evrom napovedala 1,3-odstotno gospodarsko rast.
Industrijska proizvodnja naj bi po ocenah treh inštitutov v prvem trimesečju stagnirala, v nadaljevanju leta pa naj bi četrtletno beležila le šibke stopnje rasti, tako da ob koncu leta pričakujejo njeno 0,7-odstotno medletno krčenje.
Višja rast investicij
Nekoliko bolje naj bi se ob nadaljevanju razmeroma ugodnih razmer na trgu dela in rasti plač odrezala zasebna potrošnja, ki naj bi letos imela enoodstotno rast. Bolj robustne naj bi v luči zgodovinsko gledano še vedno visoke izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti ostale investicije. V prvem trimesečju 2019 naj bi medletno, verjetno tudi zaradi mile in suhe zime v večjem delu celinske Evrope, zabeležile 3,1-odstotno rast, ob koncu leta pa inštituti napovedujejo njihovo 1,9-odstotno krepitev.
Kljub dvigu cen nafte v zadnjih mesecih, ki sicer še vedno ostajajo na nižjih ravneh kot pred letom dni, se je inflacija umirila in naj bi letos po napovedih inštitutov na letni ravni dosegla 1,3 odstotka, kar je precej pod srednjeročnim ciljem ECB. To je le še dodaten podatek v prid ohranitvi ekspanzivne denarne politike.
Visoka tveganja
Tveganja glede napovedi za gospodarsko rast sicer ostajajo visoka. Poganjajo jih trgovinske napetosti, grožnja izstopa Združenega kraljestva iz EU brez dogovora in upočasnjevanje globalne gospodarske rasti. Po drugi strani so se razmere na finančnih trgih po turbulentnem koncu 2018 umirile, še ugotavljajo inštituti.
