Posledice epidemije dobičke bank letos že zmanjšale za polovico
Banke v prvih petih mesecih ustvarile za 152 milijonov evrov dobička, v BS pa pričakujejo znižanje dobičkonosnosti zaradi slabitev in nižanja prihodkov.
Odpri galerijo
Banke za zdaj še poslujejo z dobičkom, ki pa je krepko manjši kot lani. Pri tem se je rast posojil gospodinjstvom že zmanjšala za polovico. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ljubljana – Bančni sistem je v prvih petih mesecih letos ustvaril za dobrih 152 milijonov evrov dobička, kar je pol manj kot v istem obdobju lani, ugotavljajo v Banki Slovenije.
Banke, ki poslujejo v zaostrenih razmerah zaradi širjenja epidemije covida-19 in pod vplivom ukrepov za njeno zajezitev, so do konca maja primerjalno ustvarile za 78 milijonov več slabitev in rezervacij, na drugi strani so neobrestne prihodke zmanjšale za skoraj 61 milijonov, obrestne pa za dobrih pet milijonov evrov, ob tem so rahlo povečale tudi stroške poslovanja.
Iz podatkov BS še izhaja, da se je rast posojil gospodinjstvom zmanjšala za polovico, postopno se zmanjšujejo tudi posojila podjetjem. Vloge podjetij in gospodinjstev sicer še naraščajo, predvsem zaradi manjšega trošenja in delno kot posledica izplačil države za blaženje posledic epidemije. Zaradi interventnih ukrepov države se deleži nedonosnih posojil še ne povečujejo, podaljševanje recesije se bo verjetno odrazilo v njihovem naraščanju v prihodnje.
V BS tako predvidevajo, da se bo letos še nadaljevalo zmanjševanje obrestnih in neobrestnih prihodkov ter ponovno oblikovanje oslabitev in rezervacij, še večji učinek teh trendov na dobičkonosnost bank pa je pričakovati v prihajajočih četrtletjih. Sicer pa po letošnjem krčenju gospodarske aktivnosti v prihodnjih dveh letih pričakujejo postopno stabilizacijo gospodarskih razmer.
Banke, ki poslujejo v zaostrenih razmerah zaradi širjenja epidemije covida-19 in pod vplivom ukrepov za njeno zajezitev, so do konca maja primerjalno ustvarile za 78 milijonov več slabitev in rezervacij, na drugi strani so neobrestne prihodke zmanjšale za skoraj 61 milijonov, obrestne pa za dobrih pet milijonov evrov, ob tem so rahlo povečale tudi stroške poslovanja.
Iz podatkov BS še izhaja, da se je rast posojil gospodinjstvom zmanjšala za polovico, postopno se zmanjšujejo tudi posojila podjetjem. Vloge podjetij in gospodinjstev sicer še naraščajo, predvsem zaradi manjšega trošenja in delno kot posledica izplačil države za blaženje posledic epidemije. Zaradi interventnih ukrepov države se deleži nedonosnih posojil še ne povečujejo, podaljševanje recesije se bo verjetno odrazilo v njihovem naraščanju v prihodnje.
V BS tako predvidevajo, da se bo letos še nadaljevalo zmanjševanje obrestnih in neobrestnih prihodkov ter ponovno oblikovanje oslabitev in rezervacij, še večji učinek teh trendov na dobičkonosnost bank pa je pričakovati v prihajajočih četrtletjih. Sicer pa po letošnjem krčenju gospodarske aktivnosti v prihodnjih dveh letih pričakujejo postopno stabilizacijo gospodarskih razmer.
