Poslovanje slovenskih podjetij v Iranu pod vprašajem
Zaradi ameriških sankcij z avgustom večina logistov ne opravlja več storitev v Iranu, evropske banke pa prekinjajo bančne transakcije.
Odpri galerijo
Željko Puljić Foto Blaž Samec
Ljubljana – Te dni ZDA ponovno uvajajo sankcije proti Iranu, s čimer je Donald Trump pokvaril načrte evropskim podjetjem na tem trgu. Tudi slovenskim, saj jim sankcije že povzročajo težave pri poslovanju, tako da je njihovo delovanje v islamski republiki pod vprašajem.
Ameriške sankcije že vplivajo na posle v Iranu. Evropska podjetja se umikajo s tega trga, kitajska podjetja pa naj bi bila še vedno aktivna, je pojasnil Leon Lebar, direktor oddelka za zavarovanje kreditov in investicij v SID banki: »Izvozniki nam poročajo, da večina globalnih logističnih podjetij z letošnjim avgustom ne opravlja več storitev v Iranu. Dobivamo informacije, da z avgustom prenehajo izvajati bančne transakcije z Iranom tudi nekatere evropske banke. Če bo z Iranom prekinjen plačilni promet, pa sploh ne bo mogoče trgovati s podjetji iz te države.«
To vpliva tudi na slovenska podjetja. Njihovo povpraševanje po zavarovanju poslov je po napovedi uvedbe ameriških sankcij skoraj zamrlo. Aktivnosti potekajo le na zaključevanju že dogovorjenih in začetih poslov, ki se morajo v skladu s sankcijami zaključiti do 4. novembra letos, je še dodal Lebar.
Slovenija je politične in gospodarske odnose z Iranom obnovila po sklenitvi sporazuma o iranskem jedrskem programu, po katerem je Iran omejil svoje jedrske dejavnosti v zameno za odpravo gospodarskih sankcij. Slovenija je v Teheranu lani odprla veleposlaništvo, štiri slovenska podjetja Iskratel, Riko, Duol in Comita so v Iranu odprla skupno pisarno, Gorenjska banka in banka SID pa sta vzpostavili odnose z iranskim finančnim sistemom za plačilni promet in zavarovanje poslov.
Vendar se je iz skupne pisarne slovenskih podjetij in Irana že pred letom in pol umaknil Duol. »Glavni razlogi so bili, da je bil in je trg zunanje valutno nelikviden, rigiden, drag in niti ni bilo in ni povpraševanja po uvoznih izdelkih in storitvah. Današnji dogodki dokazujejo, da smo se odločili pravilno in predvsem pravočasno,« je povedal lastnik podjetja Dušan Olaj.
Iskratel je v Iranu sklenil posel modernizacije tamkajšnjega telekomunikacijskega omrežja. »Trenutne projekte normalno pripravljamo in izvajamo, vsaj imamo vsa potrebna dovoljenja. Vseskozi spoštujemo vse trenutno veljavne mednarodne norme in omejitve poslovanja, tudi v rokih, ki so omenjeni za morebitne dodatne sankcije ZDA,« je pojasnil glavni direktor Iskratela Željko Puljić.
Na vprašanje, ali bo Iskratel še vztrajal na iranskem trgu, je Puljić odgovoril, da je vse odvisno od sprejetja politike, odločitev in zaščitnih ukrepov EU, ki jih pričakujejo: »Ves čas spremljamo poslovna tveganja glede poslovanja v Iranu in se sproti odločamo. Tako bo tudi glede morebitnih dodatnih sankcij ZDA.« Puljić od Evropske unije pričakuje zaščito poslovanja in že izvedenih investicij evropskih podjetij, enako tudi od slovenske vlade pričakuje zaščito dosedanjih vlaganj slovenskih podjetij v ta trg. Iskratel je do sedaj v razvoj poslovanja in trga v Iranu vložil več kot 1,5 milijona evrov. »Pričakujemo, da bo slovenska vlada, v primeru prekinitve nadaljnjega poslovanja na trgu zaradi "političnih preigravanj velikih", našla ustrezen način, da nam ta vlaganja v celoti tudi povrne,« je dodal.
Riko po drugi strani zaenkrat v Iranu še nima sklenjene pogodbe, so pa pri različnih projektih v različnih fazah pogajanj za pridobitev posla, je pojasnil prvi človek Rika Janez Škrabec. Po njegovih besedah uveljavitev sankcij že vpliva na njihovo poslovanje, saj so nekatera podjetja zavrnila sodelovanja, torej ne morejo vključiti njihovih komponent v Rikove tehnološke rešitve. Večina bank pa je bila pri podpori pri plačilih, dokumentarnem poslovanju, financiranju in zavarovanju že od opustitve sankcij nekoliko zadržana. »Vsekakor bo na pridobitev potencialnih poslov vplival potek prehodnega obdobja novembra letos, ko bodo v veljavo ponovno stopile tudi omejitve bančnega poslovanja ter sodelovanja tujih bančnih inštitucij s centralno iransko banko ter drugimi iranskimi bančnimi ustanovami,« je pojasnil.
»Riko namerava kljub uveljaviti sankcij še vztrajati na iranskem trgu, saj še vedno upamo, da se bodo v našle mogoče poti in oblike sodelovanja. Če se v doglednem času ne bodo pokazale prave perspektive, bomo pretehtali vse možne opcije,« je Škrabec odgovoril na vprašanje, ali bodo še vztrajali na tem trgu.
Podjetja naj vztrajajo na iranskem trgu, mi jim bomo pri tem poskušali pomagati – tako kot smo jim že pri ustanovitvi skupne pisarne, je dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti. Slovenska podjetja imajo na iranskem trgu velik ugled, še iz časov nekdanje Jugoslavije, zato je nesmiselno, da ga ne bi uporabili in izkoristili priložnosti iranskega trga, je rekel Cantarutti.
Iranski trg sicer za slovenska podjetja ni pomemben – lani so na ta trg izvozila za 54,2 milijona evrov, s čimer je iranski trg 43. največji za slovensko gospodarstvo. Vendar se je izvoz od leta 2015 do lani podvojil.
Na slovenskem predstavništvu v Teheranu lahko Iranci od nedavnega pridobivajo tudi vize, kar je pomembno tako za poslovneže, še bolj pa za turiste. Slednji bi lahko bili velika priložnost za Slovenijo, je ocenil Cantarutti.
Po ukinitvi sankcij po sklenitvi jedrskega sporazuma leta 2015 so si tuja podjetja v Iranu podajala kljuke. V državo so prihajali proizvajalci avtomobilov, energetska podjetja, Iran se je dogovoril za nakup stotih Airbusovih in 80 Boeingovih letal, napovedali so vlaganja v turizem, po Perzijskem zalivu je v Iranu zaplula prva križarka po koncu islamske revolucije leta 1979.
Z zaostrtvijo odnosnov med ZDA in Iranom ter in ameriškimi grožnjami s kaznimi podjetjem, ki ne bodo upoštevala ponovne uvedbe sankcij, se zahodna podjetja iz Irana umikajo. Francoski avtomobilski proizvajalec PSA, ki združuje znamki Peugeot in Citroën, je tako denimo napovedal, da bo izstopil iz dveh podjetij, ki jih je na iranskem trgu odprl skupaj s tamkajšnjim partnerjem družbo Iran Khodro. Nadaljevanje poslovanje z Iranom zanje predstavlja preveliko tveganje, so zapisali.
Ameriške sankcije že vplivajo na posle v Iranu. Evropska podjetja se umikajo s tega trga, kitajska podjetja pa naj bi bila še vedno aktivna, je pojasnil Leon Lebar, direktor oddelka za zavarovanje kreditov in investicij v SID banki: »Izvozniki nam poročajo, da večina globalnih logističnih podjetij z letošnjim avgustom ne opravlja več storitev v Iranu. Dobivamo informacije, da z avgustom prenehajo izvajati bančne transakcije z Iranom tudi nekatere evropske banke. Če bo z Iranom prekinjen plačilni promet, pa sploh ne bo mogoče trgovati s podjetji iz te države.«
To vpliva tudi na slovenska podjetja. Njihovo povpraševanje po zavarovanju poslov je po napovedi uvedbe ameriških sankcij skoraj zamrlo. Aktivnosti potekajo le na zaključevanju že dogovorjenih in začetih poslov, ki se morajo v skladu s sankcijami zaključiti do 4. novembra letos, je še dodal Lebar.
Riko in Iskratel bosta vztrajala
Slovenija je politične in gospodarske odnose z Iranom obnovila po sklenitvi sporazuma o iranskem jedrskem programu, po katerem je Iran omejil svoje jedrske dejavnosti v zameno za odpravo gospodarskih sankcij. Slovenija je v Teheranu lani odprla veleposlaništvo, štiri slovenska podjetja Iskratel, Riko, Duol in Comita so v Iranu odprla skupno pisarno, Gorenjska banka in banka SID pa sta vzpostavili odnose z iranskim finančnim sistemom za plačilni promet in zavarovanje poslov.
Vendar se je iz skupne pisarne slovenskih podjetij in Irana že pred letom in pol umaknil Duol. »Glavni razlogi so bili, da je bil in je trg zunanje valutno nelikviden, rigiden, drag in niti ni bilo in ni povpraševanja po uvoznih izdelkih in storitvah. Današnji dogodki dokazujejo, da smo se odločili pravilno in predvsem pravočasno,« je povedal lastnik podjetja Dušan Olaj.
Dušan Olaj. Foto Jože Suhadolnik
Iskratel je v Iranu sklenil posel modernizacije tamkajšnjega telekomunikacijskega omrežja. »Trenutne projekte normalno pripravljamo in izvajamo, vsaj imamo vsa potrebna dovoljenja. Vseskozi spoštujemo vse trenutno veljavne mednarodne norme in omejitve poslovanja, tudi v rokih, ki so omenjeni za morebitne dodatne sankcije ZDA,« je pojasnil glavni direktor Iskratela Željko Puljić.
Na vprašanje, ali bo Iskratel še vztrajal na iranskem trgu, je Puljić odgovoril, da je vse odvisno od sprejetja politike, odločitev in zaščitnih ukrepov EU, ki jih pričakujejo: »Ves čas spremljamo poslovna tveganja glede poslovanja v Iranu in se sproti odločamo. Tako bo tudi glede morebitnih dodatnih sankcij ZDA.« Puljić od Evropske unije pričakuje zaščito poslovanja in že izvedenih investicij evropskih podjetij, enako tudi od slovenske vlade pričakuje zaščito dosedanjih vlaganj slovenskih podjetij v ta trg. Iskratel je do sedaj v razvoj poslovanja in trga v Iranu vložil več kot 1,5 milijona evrov. »Pričakujemo, da bo slovenska vlada, v primeru prekinitve nadaljnjega poslovanja na trgu zaradi "političnih preigravanj velikih", našla ustrezen način, da nam ta vlaganja v celoti tudi povrne,« je dodal.
Riko po drugi strani zaenkrat v Iranu še nima sklenjene pogodbe, so pa pri različnih projektih v različnih fazah pogajanj za pridobitev posla, je pojasnil prvi človek Rika Janez Škrabec. Po njegovih besedah uveljavitev sankcij že vpliva na njihovo poslovanje, saj so nekatera podjetja zavrnila sodelovanja, torej ne morejo vključiti njihovih komponent v Rikove tehnološke rešitve. Večina bank pa je bila pri podpori pri plačilih, dokumentarnem poslovanju, financiranju in zavarovanju že od opustitve sankcij nekoliko zadržana. »Vsekakor bo na pridobitev potencialnih poslov vplival potek prehodnega obdobja novembra letos, ko bodo v veljavo ponovno stopile tudi omejitve bančnega poslovanja ter sodelovanja tujih bančnih inštitucij s centralno iransko banko ter drugimi iranskimi bančnimi ustanovami,« je pojasnil.
»Riko namerava kljub uveljaviti sankcij še vztrajati na iranskem trgu, saj še vedno upamo, da se bodo v našle mogoče poti in oblike sodelovanja. Če se v doglednem času ne bodo pokazale prave perspektive, bomo pretehtali vse možne opcije,« je Škrabec odgovoril na vprašanje, ali bodo še vztrajali na tem trgu.
Vize za iranske turiste
Podjetja naj vztrajajo na iranskem trgu, mi jim bomo pri tem poskušali pomagati – tako kot smo jim že pri ustanovitvi skupne pisarne, je dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti. Slovenska podjetja imajo na iranskem trgu velik ugled, še iz časov nekdanje Jugoslavije, zato je nesmiselno, da ga ne bi uporabili in izkoristili priložnosti iranskega trga, je rekel Cantarutti.
Iranski trg sicer za slovenska podjetja ni pomemben – lani so na ta trg izvozila za 54,2 milijona evrov, s čimer je iranski trg 43. največji za slovensko gospodarstvo. Vendar se je izvoz od leta 2015 do lani podvojil.
Blagovna menjava z Iranom. Foto Delo
Na slovenskem predstavništvu v Teheranu lahko Iranci od nedavnega pridobivajo tudi vize, kar je pomembno tako za poslovneže, še bolj pa za turiste. Slednji bi lahko bili velika priložnost za Slovenijo, je ocenil Cantarutti.
Umik evropskih podjetij
Po ukinitvi sankcij po sklenitvi jedrskega sporazuma leta 2015 so si tuja podjetja v Iranu podajala kljuke. V državo so prihajali proizvajalci avtomobilov, energetska podjetja, Iran se je dogovoril za nakup stotih Airbusovih in 80 Boeingovih letal, napovedali so vlaganja v turizem, po Perzijskem zalivu je v Iranu zaplula prva križarka po koncu islamske revolucije leta 1979.
Z zaostrtvijo odnosnov med ZDA in Iranom ter in ameriškimi grožnjami s kaznimi podjetjem, ki ne bodo upoštevala ponovne uvedbe sankcij, se zahodna podjetja iz Irana umikajo. Francoski avtomobilski proizvajalec PSA, ki združuje znamki Peugeot in Citroën, je tako denimo napovedal, da bo izstopil iz dveh podjetij, ki jih je na iranskem trgu odprl skupaj s tamkajšnjim partnerjem družbo Iran Khodro. Nadaljevanje poslovanje z Iranom zanje predstavlja preveliko tveganje, so zapisali.
