Produktivnost se povečuje, a je napredek prepočasen

Naš prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo bi moral biti hitrejši, največji manko je pri storitvah, temelječih na znanju, ugotavlja Umar.
Fotografija:  »Produktivnost sicer raste, a je strukturni prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo, ki je nujen, prepočasen, procesi modernizacije in preobrazbe pa so preveč površinski,« pravi urednik in eden od avtorjev Poročila o produktivnosti Peter Wostner z Umarja.Foto Jože Suhadolnik/delo
Odpri galerijo
 »Produktivnost sicer raste, a je strukturni prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo, ki je nujen, prepočasen, procesi modernizacije in preobrazbe pa so preveč površinski,« pravi urednik in eden od avtorjev Poročila o produktivnosti Peter Wostner z Umarja.Foto Jože Suhadolnik/delo

Slovenija glede produktivnosti postopno napreduje, a se strukturno, v smislu prehoda v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo, razvija prepočasi, tudi v letošnjem poročilu o produktivnosti opozarja Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Produktivnost je ključna za razvojni preboj. Ni cilj sama po sebi, ampak je v kombinaciji z drugimi politikami ključni dejavnik za doseganje razvojnega cilja - večje blaginje za vse, je ob predstavitvi četrtega poročila o produktivnosti danes na Brdu pri Kranju dejala direktorica Umarja Maja Bednaš.

Poročilo, podobno kot lansko, ugotavlja, da prihaja do napredka, ampak da je zmanjševanje razvojnega zaostanka za povprečjem EU počasno, da razvojna vrzel do vodilnih inovatork ostaja velika in da se prednost pred višegrajsko skupino držav zmanjšuje.

»Produktivnost sicer raste, a je strukturni prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo, ki je nujen, prepočasen, procesi modernizacije in preobrazbe pa so preveč površinski,« je dejal urednik in eden od avtorjev poročila Peter Wostner z Umarja.

Pri 84 odstotkih povprečja EU

Medtem ko je Slovenija v prvem desetletju po letu 2000 držala korak z ostalimi, je po krizi leta 2008 prišlo do preloma, in sicer zaradi zmanjšanja investicij, med katerimi so ključne investicije v raziskave in razvoj, informacijsko-komunikacijske tehnologije ter stroje in opremo. Zaostanek za povprečjem EU glede produktivnosti se je nato na raven pred izbruhom finančno-gospodarske krize vrnil šele leta 2021. Slovenija je tako šele v omenjenem letu znova dosegla 84 odstotkov evropskega povprečja BDP, merjenega po kupni moči. 

Produktivnost so poganjali izvozno usmerjeni deli gospodarstva, tudi večina energetsko in emisijsko intenzivnih dejavnosti, ki so trenutno najbolj izpostavljene izzivom energetske krize in zelenega prehoda, je v preteklem obdobju krepila ali vsaj ohranjala izvozno konkurenčnost. Največji manko pa je pri na znanju temelječih storitvah, je dejal Wostner.

Pospešitev rasti produktivnosti bo zaradi starajočega se prebivalstva in že zdaj visoke stopnje zaposlenosti ključna za zmanjšanje razvojnega zaostanka in v končni fazi za povečanje blaginje. To zahteva premišljeno ekonomsko politiko, poudarjajo na Umarju.

Ocenjujejo, da je podjetniški sektor ob podpori interventnih ukrepov dokaj uspešno prestal krizo zaradi covida-19, ga pa vojna v Ukrajini in izredne razmere predvsem na energetskih trgih ob visoki inflaciji in zaostrovanju denarne politike postavljajo pred nove izzive.

Prepočasni smo pri digitalni preobrazbi 

Odločilnega pomena za konkurenčnost Slovenije so spremembe globalnih verig vrednosti. Umar pravi, da zaostanki Slovenije pri ustvarjeni dodani vrednosti v izvozu kažejo na potrebo po dodatni krepitvi mednarodne vpetosti storitvenih dejavnosti, še posebej tistih, ki temeljijo na znanju, ter po nadgradnji funkcij, ki jih slovenska podjetja opravljajo v nestoritvenih dejavnostih.

Slovenija je prepočasna pri digitalni preobrazbi in uvajanju industrije 4.0 ter prilagajanju organizacijskih procesov. »Nismo sicer zadnji, smo okoli povprečja ... A povprečje ni dovolj dobro,« je poudaril Wostner.

Nujno bo tudi več pozornosti posvetiti razvoju človeškega kapitala, ob tem da se bo treba odpreti tudi za kadre iz tujine, ter oblikovanju inovacijskih, znanstvenoraziskovalnih in drugih podpornih ekosistemov. Pomembno bo tudi zagotoviti agilno poslovno okolje, med drugim z debirokratizacijo in naslovitvijo kompleksnosti davčnega sistema.

V luči prehoda v nizkoogljičnost in krožnost bodo morala podjetja optimizirati poslovanje tudi z vidika ustvarjanja širših gospodarskih, družbenih in okoljskih koristi. Umar pravi, da naj bi bil dolgoročni vpliv podnebnih sprememb na skupno gospodarsko aktivnost in zaposlovanje sicer skromen, da pa so izziv predvsem spremembe v dejavnostih, ki so pod pritiskom zelene preobrazbe, kot so energetika, rudarstvo, energetsko intenzivna industrija, gradbeništvo in kmetijstvo. Na drugi strani se bodo v dejavnostih, ki pozitivno vplivajo na okolje, odpirale nove priložnosti za razvoj in nova delovna mesta, za katera pa bodo potrebna nova znanja in spretnosti.

Preberite še:

Komentarji: