Računsko sodišče Banki Slovenije izreklo negativno mnenje
Računsko sodišče je pri poslovanju BS ugotovilo številne nepravilnosti, preverite, katere in zakaj je Vasle napovedal izredni pregled.
Odpri galerijo
FOTO: Blaž Samec/Delo
Računsko sodišče je o pravilnosti poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018 izreklo negativno mnenje, ker je poslovala v neskladju s predpisi, internimi akti in pogodbenimi določili, ugotavlja poročilo računskega sodišča. Revizija nadzorniške funkcije Banke Slovenije v času dokapitalizacije in sanacije bank še ni končana.
Na računskem sodišču pojasnjujejo, da je revizija imela dva cilja. Eden se je nanašal na preverjanje uspešnosti poslovanja Banke Slovenije pri izvajanju njene nadzorniške vloge od leta 2008 do leta 2013 ter pri izvajanju ukrepov, ki so vodili do porabe proračunskih sredstev, drug cilj pa se je nanašal na preveritev pravilnosti njenega poslovanja v letih 2017 in 2018. »Omenjena cilja med seboj nista neposredno povezana, kar je omogočilo izdajo dveh ločenih poročil,« pojasnjujejo. Banko Slovenije je v revidiranjem obdobju do aprila 2018 vodil Boštjan Jazbec, nato pa viceguverner Primož Dolenc.
Med drugim so ugotovili neustrezno ureditev pravic, obveznosti in odgovornosti zaposlenih, pomanjkljive razpise in nepreglednost pri novih zaposlitvah. Tako je bil v enem postopku nove zaposlitve v drugi krog ocenjevanja po merilih uvrščen tudi kandidat, ki ni izpolnjeval vseh razpisnih pogojev, ugotavlja računsko sodišče. In še, da so eno osebo zaposlili na zahtevnejšem delovnem mestu, kot je bilo navedeno v objavi prostega delovnega mesta.
Nepravilnosti so državni revizorji odkrili tudi pri odpravninah: Stroški Banke Slovenije v letih 2017 in 2018 za izplačane odpravnine so znašali 888.439 evrov, skupne ugotovljene nepravilnosti pri odpravninah pa znašajo 536.512 evrov. Izpostavili so odpravnino ob predčasni prekinitvi mandata guvernerja, kar se je zgodilo v primeru Boštjana Jazbeca, ki je s funkcije odšel v letu 2018. To po mnenju revizorjev ni bilo v skladu s pravilnikom banke, ki ji je tako nastalo za 88.041 evrov stroškov.
Pri stroških dodatnih izplačil zaposlenim v letih 2017 in 2018, ki jih je Banka Slovenije izplačala v obliki mesečne delovne uspešnosti, polletne delovne us-uspešnosti, trinajste plače, nagrad za izjemne rezultate dela in nadurnega dela so revizorji ugotovili za najmanj 1,5 milijona evrov nepravilnosti. Skupaj so ti stroški znašali 6,3 milijona evrov.
Napake je računsko sodišče odkrilo tudi pri javnih naročilih. Skupna vrednost nabav, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, po njihovih izračunih znesejo 2,7 milijona evrov. Med drugim se centralni banki očita nepreglednost postopkov, neustrezno ocenjevanje vrednosti in kršitev pravil. Banka Slovenije je v letih 2017 in 2018 za službena potovanja in prevozne storitve izkazala za 1,5 milijona evrov stroškov, od tega se 885.454 evrov nanaša na nakupe letalskih vozovnic.
Državni revizorji opažajo tudi nepreglednost in razsipnost pri reprezentanci Banke Slovenije. Za leti 2017 in 2018 je izkazala za 185.961 evrov reprezentančnih stroškov ter stroškov novoletnih srečanj in obdarovanj. Pri tem revizorji opozarjajo, da banka nima sklepov ožjega kolegija guvernerja o odločanju glede višine osebne reprezentance članom Sveta Banke Slovenije in drugim zaposlenim, kot to določajo navodila za uporabo sredstev reprezentance.
Revizijsko poročilo še razkriva, za kaj še je centralna banka trošila denar. Tako je Banka Slovenije v revidiranem obdobju izkazala za 958.586 evrov donatorstev in sponzorstev. Poleg tega je neposredno financirala sindikat Banke Slovenije, kar je v neskladju z zakonom, pri oddajanju počitniških kapacitet in v hišni kuhinji pa ni zaračunavala vseh stroškov, kar pomeni, da jih je na koncu plačevala sama. Cena dnevnega kosila za zaposlene je znašala le 2,9 evra, tako da je morala banka za poslovanje kuhinje in kavarne primakniti 315.809 evrov.
Na poročilo računskega sodišča se je odzval tudi guverner Boštjan Vasle, ki Banko Slovenije vodi od začetka lanskega leta. Dejal je, da so del ugotovljenih nepravilnosti v zadnjem letu in pol njegovega mandata že sami identificirali in odpravili. »Tako smo identificirali in tudi že odpravili večino nepravilnosti na področjih kadrovske in plačne politike ter javnih naročil. V drugi sklop pa po njegovih navedbah sodijo ugotovitve, kjer je Banka Slovenije ravnala skladno tudi z nekaterimi mnenji stroke in jih bo treba prilagoditi še pričakovanjem računskega sodišča. »Hkrati sem v Banki Slovenije danes začel s postopki izvedbe izrednega pregleda za razjasnitev okoliščin, kako je prišlo do nekaterih nepravilnosti v letih 2017 in 2018. V skladu z ugotovitvami bom ustrezno ukrepal,« je še napovedal Vasle.
Na računskem sodišču pojasnjujejo, da je revizija imela dva cilja. Eden se je nanašal na preverjanje uspešnosti poslovanja Banke Slovenije pri izvajanju njene nadzorniške vloge od leta 2008 do leta 2013 ter pri izvajanju ukrepov, ki so vodili do porabe proračunskih sredstev, drug cilj pa se je nanašal na preveritev pravilnosti njenega poslovanja v letih 2017 in 2018. »Omenjena cilja med seboj nista neposredno povezana, kar je omogočilo izdajo dveh ločenih poročil,« pojasnjujejo. Banko Slovenije je v revidiranjem obdobju do aprila 2018 vodil Boštjan Jazbec, nato pa viceguverner Primož Dolenc.
Kaj so ugotovili državni revizorji
Med drugim so ugotovili neustrezno ureditev pravic, obveznosti in odgovornosti zaposlenih, pomanjkljive razpise in nepreglednost pri novih zaposlitvah. Tako je bil v enem postopku nove zaposlitve v drugi krog ocenjevanja po merilih uvrščen tudi kandidat, ki ni izpolnjeval vseh razpisnih pogojev, ugotavlja računsko sodišče. In še, da so eno osebo zaposlili na zahtevnejšem delovnem mestu, kot je bilo navedeno v objavi prostega delovnega mesta.
Nekdanji guverner Boštjan Jazbec FOTO: Leon Vidic/Delo
Nepravilnosti so državni revizorji odkrili tudi pri odpravninah: Stroški Banke Slovenije v letih 2017 in 2018 za izplačane odpravnine so znašali 888.439 evrov, skupne ugotovljene nepravilnosti pri odpravninah pa znašajo 536.512 evrov. Izpostavili so odpravnino ob predčasni prekinitvi mandata guvernerja, kar se je zgodilo v primeru Boštjana Jazbeca, ki je s funkcije odšel v letu 2018. To po mnenju revizorjev ni bilo v skladu s pravilnikom banke, ki ji je tako nastalo za 88.041 evrov stroškov.
Sporna dodatna izplačila
Pri stroških dodatnih izplačil zaposlenim v letih 2017 in 2018, ki jih je Banka Slovenije izplačala v obliki mesečne delovne uspešnosti, polletne delovne us-uspešnosti, trinajste plače, nagrad za izjemne rezultate dela in nadurnega dela so revizorji ugotovili za najmanj 1,5 milijona evrov nepravilnosti. Skupaj so ti stroški znašali 6,3 milijona evrov.
Ovire pri pridobivanju dokazil
Računsko sodišče opozarja, da se je pri izvajanju revizije soočalo z nepričakovanimi ovirami pri pridobivanju dokazil in pojasnil Banke Slovenije, in sicer predvsem na področju revizije uspešnosti poslovanja. Banka Slovenije je namreč za posredovanje pomembnega dela dokumentacije morala pridobiti soglasja evropske komisije in Evropske centralne banke.
Računsko sodišče opozarja, da se je pri izvajanju revizije soočalo z nepričakovanimi ovirami pri pridobivanju dokazil in pojasnil Banke Slovenije, in sicer predvsem na področju revizije uspešnosti poslovanja. Banka Slovenije je namreč za posredovanje pomembnega dela dokumentacije morala pridobiti soglasja evropske komisije in Evropske centralne banke.
Napake je računsko sodišče odkrilo tudi pri javnih naročilih. Skupna vrednost nabav, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, po njihovih izračunih znesejo 2,7 milijona evrov. Med drugim se centralni banki očita nepreglednost postopkov, neustrezno ocenjevanje vrednosti in kršitev pravil. Banka Slovenije je v letih 2017 in 2018 za službena potovanja in prevozne storitve izkazala za 1,5 milijona evrov stroškov, od tega se 885.454 evrov nanaša na nakupe letalskih vozovnic.
Za kaj so še trošili denar
Državni revizorji opažajo tudi nepreglednost in razsipnost pri reprezentanci Banke Slovenije. Za leti 2017 in 2018 je izkazala za 185.961 evrov reprezentančnih stroškov ter stroškov novoletnih srečanj in obdarovanj. Pri tem revizorji opozarjajo, da banka nima sklepov ožjega kolegija guvernerja o odločanju glede višine osebne reprezentance članom Sveta Banke Slovenije in drugim zaposlenim, kot to določajo navodila za uporabo sredstev reprezentance.
2,9
evra stane kosilo za zaposlene v Banki Slovenije.
evra stane kosilo za zaposlene v Banki Slovenije.
Revizijsko poročilo še razkriva, za kaj še je centralna banka trošila denar. Tako je Banka Slovenije v revidiranem obdobju izkazala za 958.586 evrov donatorstev in sponzorstev. Poleg tega je neposredno financirala sindikat Banke Slovenije, kar je v neskladju z zakonom, pri oddajanju počitniških kapacitet in v hišni kuhinji pa ni zaračunavala vseh stroškov, kar pomeni, da jih je na koncu plačevala sama. Cena dnevnega kosila za zaposlene je znašala le 2,9 evra, tako da je morala banka za poslovanje kuhinje in kavarne primakniti 315.809 evrov.
Vasle napovedal izredni pregled
Boštjan Vasle Foto Matej Družnik
Na poročilo računskega sodišča se je odzval tudi guverner Boštjan Vasle, ki Banko Slovenije vodi od začetka lanskega leta. Dejal je, da so del ugotovljenih nepravilnosti v zadnjem letu in pol njegovega mandata že sami identificirali in odpravili. »Tako smo identificirali in tudi že odpravili večino nepravilnosti na področjih kadrovske in plačne politike ter javnih naročil. V drugi sklop pa po njegovih navedbah sodijo ugotovitve, kjer je Banka Slovenije ravnala skladno tudi z nekaterimi mnenji stroke in jih bo treba prilagoditi še pričakovanjem računskega sodišča. »Hkrati sem v Banki Slovenije danes začel s postopki izvedbe izrednega pregleda za razjasnitev okoliščin, kako je prišlo do nekaterih nepravilnosti v letih 2017 in 2018. V skladu z ugotovitvami bom ustrezno ukrepal,« je še napovedal Vasle.
