Slovenija ima potencial, a mora povečati konkurenčnost

V zapletenih globalnih geopolitičnih razmerah, ko se svet spreminja hitreje kot kadarkoli, ima Slovenija velik razvojni potencial, bo pa morala dolgoročno okrepiti svojo konkurenčnost in produktivnost in poskrbeti tudi za varnost kot novo prioriteto v širšem evropskem kontekstu, so se strinjali udeleženci konference Združenja bank Slovenije (ZBS) z naslovom Navigacija v prihodnost.

Vpliv Trumpovih ukrepov na globalno gospodarstvo je po oceni direktorice ZBS Stanislave Zadravec Caprirolo vseobsegajoč in seže na geopolitiko, svetovno trgovino, investicije, dobavne verige, finančne trge, zeleni prehod, na EU in Slovenijo. Geopolitični šoki in napetosti lahko neposredno vplivajo na finančni položaj bank s povečanjem kreditnega, tržnega, operativnega, likvidnostnega in finančnega tveganja ter s prevrednotenjem premoženja. Carine in sankcije lahko vplivajo na kakovost sredstev. Poleg tega lahko naraščajoče število kibernetskih napadov poveča operativna tveganja in tveganja ugleda.

Naš padec na lestvicah svetovne konkurenčnosti kaže, da moramo izboljšati gospodarsko politiko in poskrbeti za vlaganja v inovacije in razvoj. Ob tem Slovenija potrebuje učinkovit socialni dialog, skozi katerega bi dolgoročno ohranili konkurenčnost s sodelovanjem med državo, podjetji, finančnim sektorjem in socialnimi partnerji, je še poudarila direktorica ZBS.

Banke z nižjimi dobički in več posli

Geopolitična tveganja so povečala negotovost v makrofinančnem okolju, kar občuti tudi Slovenija kot eno najbolj odprtih gospodarstev. Dohodkovno tveganje v slovenskih bankah sicer ostaja nizko, a se bo z nižanjem obrestnih mer povečalo. V prihodnje je pričakovati nižanje bančne dobičkonosnosti, hkrati pa se bo z nižjimi obrestnimi merami povečal tudi obseg bančnega poslovanja, je povedal namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc. Nizka konkurenčnost in produktivnost vplivata na gospodarsko rast v Uniji in pri nas, na drugi strani pa se dodana vrednost pri nas najbolj povečuje v visoko tehnoloških panogah kot je farmacija. Naša prednost je dostop do 450-milijonskega trga Unije, v prihodnje pa je ključna poglobitev kapitalskega trga, s čimer bi se povečala tudi konkurenčnost EU v globalnem merilu.

Namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc in predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Foto Blaz Samec Delo

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež je ob predstavitvi ukrepov za spodbujanje investicij in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva poudaril, da do 2030 ostaja cilj 100 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Zaradi padca investicijske aktivnosti pa bo po njegovem nujno aktiviranje prihrankov.

Kot je povedal Kyriacos Kakouris, podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB), sta zdaj varnost in obramba med njihovimi glavnimi prioritetami. Banka je tako lani za projekte s področja varnosti namenila milijardo evrov, letos pa bo to vsoto podvojila. V EIB, ki je razvojna banka EU, Slovenijo vidijo kot državo z velikim potencialom in jasno zavezo k investiranju, usmerjenemu v prihodnost. Poleg tega, da imamo velike možnosti za uporabo obnovljivih virov energije, nas vidijo tudi kot nadpovprečne v EU na področjih robotike in inovacij.

Brodnjak za razvojno kapico

O vplivu globalnih negotovosti na slovensko gospodarstvo so razpravljali predstavniki gospodarstva in bank. Danijel Lamperger iz Obrtno-podjetniške zbornice je opozoril, da je položaj v malih podjetjih slab, saj je v zadnjem obdobju zelo upadlo povpraševanje iz Avstrije in Nemčije. Na drugi strani so podjetnike prizadele številne dodatne davčne obremenitve in birokratske ovire.

Anita Stojčevska iz vodstva OTP banke ocenjuje, da gospodarstvo še vedno dobro diha, kar kaže njihovo lansko poslovanje. Vendar pa je dobičkonosnost podjetij upadla, zaradi visoke negotovosti se podjetja ne zadolžujejo in se ne odločajo za investicije, kljub temu, da so bančni viri zdaj na razpolago in relativno poceni. Glavni vzroki za to pa so povečana negotovost, protekcionizem in trgovinske vojne. Podjetja tako povprašujejo predvsem po trajnih obratnih sredstvih, drugače pa je pri poslovanju z občani, kjer narašča povpraševanje po potrošniških, pa tudi po stanovanjskih posojilih,

Slovenci smo zelo prilagodljivi in se dobro znajdemo v zahtevnih geostrateških okoliščinah, je ugotavljal Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in predsednik nadzornega sveta ZBS. Naše gospodarstvo je po njegovi oceni eno najbolj industrializiranih in raznolikih v svetu, v podjetjih pa zaznava »apatičnost in resigniranost, zaradi načina, kako se opredeljujemo do podjetništva, kapitala in uspeha, sprejemajo se ukrepi, ki načenjajo konkurenčnost. Nekatere države v neposredni soseščini sprejemajo ukrepe s ciljnim namenom povečanja konkurenčnosti. Mi pa smo po obdavčitvi višjih prejemkov s 66 odstotki prvi na svetu. Na to breme se s 1. julijem dodajata še dve odstotni točki, kar ni pošteno do ljudi, ki naj bi to družbo peljali naprej. Smo nekonkurenčni, ker te ljudi ne moremo ustrezno plačati.« Po njegovi oceni bo treba spremeniti davčni sistem, »absolutno« predlaga razvojno kapico.

Po analizi glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca smo država majhnih in srednjih podjetij, z majhnim številom pretežno evropskih multinacionalk. Ob tem imamo samo še polovico družb v predelovalni dejavnosti v domači lasti. Najnovejši vodilni gospodarski indikatorji kažejo na smer izboljšanja po slabšem poslovanju v prvem četrtletju, vseeno pa v GZS ocenjujejo, da bodo morali verjetno popraviti navzdol letošnje gospodarske napovedi.