Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Sodobno čistilno napravo v Osijeku zgradili Slovenci

Energetsko učinkovite rešitve so vse bolj cenjene. Tega se zaveda tudi GH Holding, ki je zgradil osiješki projekt.
Primer zelene gradnje GH Holdinga je tudi komunalna čistilna naprava v Osijeku, namenjena 170.000 prebivalcem. Foto arhiv GH Holding
Primer zelene gradnje GH Holdinga je tudi komunalna čistilna naprava v Osijeku, namenjena 170.000 prebivalcem. Foto arhiv GH Holding
28. 5. 2024 | 05:00
7:42

Značilnost inženirskega podjetja GH Holding je specializacija, kjer se na področju ekologije in energetike ukvarjajo z rešitvami varovanja okolja in pridobivanja do okolja prijazne energije. Primer takšne njihove zelene gradnje je tudi komunalna čistilna naprava v Osijeku, namenjena 170.000 prebivalcem. Izkušnje pa prenašajo tudi na podobno tehnološko kompleksen projekt čistilne naprave z bioplinarno v Varaždinu, vreden skoraj 39 milijonov evrov.

Dejstvo je, da so energetsko učinkovite rešitve vse bolj cenjene in iskane, približno dva odstotka svetovne energije naj bi se glede na raziskave porabilo za dobavo pitne vode in čiščenje odpadnih voda. »GH Holding lahko z izkušnjami, pridobljenimi pri projektu v Osijeku, katerega vrednost znaša dobrih 30 milijonov evrov, še naprej izboljšuje energetsko učinkovitost svojih prihodnjih projektov. To ne pripomore le k zmanjšanju okoljskega odtisa, ampak tudi k povečanju konkurenčnosti podjetja na trgu,« pojasnjuje Roland Tušar, direktor področja ekologija in energetika v GH Holdingu.

Dodaja, da bi se v kontekstu obsežne študije v Italiji iz leta 2018 z vključenimi 241 komunalnimi čistilnimi napravami različnih velikosti v kategoriji večjih čistilnih naprav (to je za več kot 100.000 prebivalcev) z osiješko uvrstili med 25 odstotkov energetsko najučinkovitejših, kar pomeni, da porabijo 40 odstotkov električne energije manj od povprečja.

Številne odlike čistilne naprave

Roland Tušar, direktor področja ekologija in energetika v GH Holdingu Foto Osebni Arhiv
Roland Tušar, direktor področja ekologija in energetika v GH Holdingu Foto Osebni Arhiv
Osiješka čistilna naprava ima številne odlike. Za čiščenje kubičnega metra odpadne vode se ob upoštevanju lastno proizvedene električne energije iz bioplina porabi le 0,11 kilovatne ure energije. Roland Tušar pojasnjuje, da z anaerobno stabilizacijo primarnega blata in preseženega biološkega blata na čistilni napravi Osijek v povprečju proizvedejo 120 kubičnih metrov bioplina na uro (s približno 64 odstotki metana), ki ga pretvorijo v 7400 kWh električne energije na dan oziroma 0,2 kWh/m3.

»Tehnologija čiščenja namreč temelji na uporabi aktivnega biološkega blata, ki vključuje nitrifikacijo, denitrifikacijo in odstranjevanje fosforja. Izločeno biološko blato (primarno, sekundarno – presežno biološko blato) se anaerobno stabilizira, proizvedeni bioplin pa se uporablja za proizvodnjo električne in toplotne energije,« še pojasnjuje sogovornik.

Dodaja, da toplotna energija zadostuje za tehnološke potrebe ter ogrevanje upravne in obratne stavbe, proizvedena električna energija pa zmanjšuje odvisnost od zunanjega javnega omrežja. Čiščenje odpadnega zraka poteka v fotoionizatorskih enotah, prejemnik očiščene vode pa je reka Drava.

Merilo pri izbiri poraba električne energije

Pomembno merilo pri izbiri izvajalca je bila napovedana specifična poraba električne energije ob doseganju zahtevanega učinka čiščenja. Zato smo, pravi Roland Tušar, za napoved energetske porabe uporabili programski paket za modeliranje SUMO (Dynamita Process Modelling, tretja generacija), ki ga sicer uporabljamo za pomoč pri načrtovanju tehnoloških procesov.

»V primeru čistilne naprave Osijek smo za model v fazi izdelave ponudbe uporabili že izdelano tehnološko shemo od predhodnega izvajalca in vključili karakteristike predvidene glavne tehnološke opreme. Temu je sledilo umerjanje modela in simulacija verjetnih scenarijev obremenitev, da bi, kot je bilo zahtevano v razpisu, določili specifično porabo električne energije na kubični meter prečiščene odpadne vode pri projektirani obremenitvi.«

Zato so, dodaja Tušar, v procesu tehnološkega projektiranja posebno pozornost namenili izbiri energetsko učinkovite tehnološke opreme in merilno-regulacijske opreme in tudi pravilni določitvi merilnega mesta za zajem tehnoloških veličin (kar pomeni, da regulacija spremlja vrednosti določene meritve na merilnem mestu in temu prilagaja tehnološki proces).

Premišljeno načrtovanje

Zaradi premišljenega načrtovanja, vgradnje energetsko učinkovite tehnološke opreme, pravilne izbire in vgradnje regulacijske merilne opreme na ustrezna merilna mesta ter vodenja procesa čiščenja znotraj zahtevanega procesnega okvira (na primer ustrezna regulacija čiščenja dušikovih spojin) skozi poskusno obratovanje, so na koncu specifično porabo električne energije zmanjšali od napovedane vrednosti.

»Kanalizacijski sistem mesta Osijek je mešani (skupaj se odvajata meteorna in odpadna voda) in star. Poleg tega so nekateri glavni kolektorji v slabem stanju, z močno infiltracijo podtalnice ali celo vdorom vode iz struge reke Drave, kar pomeni, da se pretoki na čistilno napravo nenehno spreminjajo in lahko odstopajo od povprečja za nekajkrat. Dobljeni rezultati meritev porabe električne energije, ki smo jih izvajali v poskusnem obratovanju (november in december 2023 ter januar 2024), so zato za pravilno interpretacijo potrebovali statistično korekcijo s preračunom na projektirano obremenitev, kar v povprečju pomeni 0,31 kWh/m³ oziroma 22,9 kWh/PE. Projektirana obremenitev čistilne naprave Osijek je 170.000 populacijskih ekvivalentov (PE), projektirani srednji sušni pretok pa 34.000 m³ na dan,« je podrobneje opisal Roland Tušar, kako so prišli do zmanjšane porabe od sprva napovedane.

Uspešno končali projekt

Podjetje GH Holding se je leta 2021 vključilo v projekt projektiranja in gradnje komunalne čistilne naprave v mestu Osijek, in to po več neuspešnih poskusih prejšnjih izvajalcev dokončati ta projekt, ki se je sicer začel že leta 2014. Investitor, Vodovod Osijek, je zato prek javnega razpisa iskal novega izvajalca, ki bi prevzel sedanje stanje projekta in ga uspešno končal. »Prijavili smo se na razpis in še istega leta dobili posel,« je pojasnil sogovornik.

Dodal je, da je prejšnji izvajalec projekta, francoska družba Degremont (zdaj Suez), pripravila osnovni tehnološki načrt za osiješko čistilno napravo. Po skrbnem pregledu so se v GH Holding odločili obdržati temeljne zasnove zaradi zahtev glede lokacijskih pogojev gradnje, pri čemer je bilo treba določene tehnološke segmente izboljšati. »Izdelali smo novo tehnično dokumentacijo in pridobili potrebna gradbena dovoljenja ter projekt tudi uspešno izpeljali – čistilna naprava je v obratovanju že od aprila 2023 – in s tem pridobili novo pomembno referenco za še večjo konkurenčnost našega podjetja,« je še dejal Roland Tušar, direktor področja ekologija in energetika v GH Holdingu.

Gradnja je bila sicer del evropskega projekta Izboljšanje vodne in komunalne infrastrukture mesta Osijek, ki ga je s 73-odstotnim deležem sofinancirala Evropska unija, 27 odstotkov pa je financirala Hrvaška.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine