Predstavitvena informacija

Softnet – uspešna dinamična virtualna organizacija

Primer virtualne organizacije, ki spada tako med spletna podjetja kot tudi med dinamične virtualne organizacije, je slovensko podjetje Softnet.
Fotografija: Andrej Boštjančič FOTO: Barbara Reya
Odpri galerijo
Andrej Boštjančič FOTO: Barbara Reya

Dinamične virtualne organizacije veliko sodelujejo s številnimi drugimi organizacijami, pri katerih je izraba njihovih priložnosti le začasna, medtem ko gre pri spletnih podjetjih za začasno mrežo specializiranih organizacij, ki temeljijo na uporabi medmrežja. »Tovrstna organiziranost nam omogoča veliko fleksibilnosti, saj so določene naloge vezane le na kratkoročne projekte. S partnerji zelo dobro sodelujemo, tudi na področju izmenjave dobrih praks in kadrovskih priporočil,« je dejal direktor podjetja Softnet Andrej Boštjančič.

Med epidemijo se je zaradi množičnega dela od doma veliko tradicionalnih organizacij preoblikovalo v virtualne organizacije. FOTO: Pixabay
Med epidemijo se je zaradi množičnega dela od doma veliko tradicionalnih organizacij preoblikovalo v virtualne organizacije. FOTO: Pixabay

Delovanje virtualnih organizacij je, kot pravi dr. Cene Bavec, strokovnjak na področju virtualnih organizacij, precej bolj zapleten proces, kot smo ga vajeni pri tradicionalnih organizacijah. Preklopno načelo je namreč jedro te manj znane organizacijske paradigme. »Običajno se najprej osredotočimo na potrebne aktivnosti in procese, da pridemo do želenega rezultata. Procese v nadaljevanju načrtujemo ločeno od možnih izvajalcev, ki jih določimo šele v fazi izvajanja,« je pojasnil Boštjančič.

V Softnetu so iz teorije kaosa postavili odlične organizacijske sisteme, s katerimi lahko obvladujejo tudi kaotične situacije. FOTO: Pixabay
V Softnetu so iz teorije kaosa postavili odlične organizacijske sisteme, s katerimi lahko obvladujejo tudi kaotične situacije. FOTO: Pixabay

Prednosti virtualnih organizacij so, da jih je mogoče zelo hitro postaviti, pozneje se lahko hitro prestrukturirajo, prerazporedijo oziroma razpadejo. Partnerji lahko sodelujejo tudi zunaj okvira organizacije in lahko delujejo s podskupino mrežnih organizacij. Najpomembnejše pri virtualnih organizacijah pa je, da temeljijo na timskem delu, ki navzven daje videz enotnosti. Smiselne so takrat, ko želimo na trgu izkoristiti kratkoročne, edinstvene in inovativne priložnosti.

Velik izziv v virtualnih organizacijah je delo z ljudmi, njihovimi kulturnimi razlikami in pomanjkanjem stika z ljudmi, kar je bilo še posebej problematično med epidemijo. FOTO: Pixabay
Velik izziv v virtualnih organizacijah je delo z ljudmi, njihovimi kulturnimi razlikami in pomanjkanjem stika z ljudmi, kar je bilo še posebej problematično med epidemijo. FOTO: Pixabay

Popolnoma virtualne organizacije so sicer redke, večinoma so v Sloveniji tradicionalne organizacije, ki imajo večjo ali manjšo raven virtualnosti. »Ta stopnja se je med epidemijo dvignila na nepričakovano raven,« je še ocenil Boštjančič. Kot strokovnjaki na področju telekomunikacij pa niso zaznali večjih izzivov na področju IKT in povezanosti. »Bili smo eni prvih, ki smo prešli na popolnoma elektronsko komunikacijo in izmenjavo dokumentov. Izkazalo se je, da smo s tem vidno optimizirali procese. Zadovoljen sem, da so nam nekatera podjetja sledila in smo jim lahko za zgled,« je sklenil Boštjančič.


Naročnik oglasne vsebine je Softnet