Umar je znižal napoved gospodarske rasti na 4,4 odstotka

Poudarjajo nujnost strukturnih prilagoditev za povečanje odpornosti gospodarstva zaradi vse večjih tveganj iz mednarodnega okolja.
Fotografija: Gospodarska rast v Sloveniji se bo nadaljevala, a se umirja. FOTO: Jure Eržen
Odpri galerijo
Gospodarska rast v Sloveniji se bo nadaljevala, a se umirja. FOTO: Jure Eržen

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je napoved letošnje gospodarske rasti znižal s 5,1 na 4,4 odstotka, za prihodnje leto pa s 3,8- na 3,7-odstotka. Umar je v jesenski napovedi svoje pričakovanja iz spomladi torej popravil navzdol, slovenska gospodarska rast se upočasnjuje.

Naša država bo tudi v prihodnjih letih dosegala višjo gospodarsko rast od povprečja evrskega območja in s tem manjšala zaostanek za najrazvitejšimi evropskimi državami, kar je sicer podobno trendom pred zadnjo gospodarsko krizo, izpostavlja v. d. direktorja Umarja Boštjan Vasle.

Glavni gonili gospodarske rasti ostajata izvoz (letos predvidoma višji za 8,2 odstotka) in investicije (višje za devet odstotkov), a pri obeh so v Umarju znižali napovedi izpred pol leta. Po drugi strani bosta zasebna in državna potrošnja za 2,7 odstotka realno višji kot lani. Zlasti pri slednji se letos pozna povečanje zaposlenih v javnem sektorju in povečanje sredstev za plače.

Inflacija se bo postopoma zviševala. Letos bo v povprečju 1,8-, prihodnje leto pa 2,1-odstotna.

Z Umarjevo napovedjo se je seznanila tudi vlada, ki bo novo napoved morala upoštevati pri spremembi proračuna za prihodnje leto. Umar napoveduje tudi ohranjanje ugodnih razmer na trgu dela, kjer pa se že kažejo pritiski visoke gospodarske rasti. Število brezposelnih se bo še naprej zmanjševalo, in sicer z lanskih več kot 88.000 se bo letos znižalo na 78.500, prihodnje leto pa na 73.900.

Ob naraščajočih tveganjih iz mednarodnega okolja, ki lahko slovensko gospodarstvo zaradi majhnosti in odprtosti nadpovprečno prizadenejo, so zato na uradu poudarili nujnost strukturnih prilagoditev za povečanje odpornosti gospodarstva.

V Umarju menijo, da ta čas v ekonomiji ni večjih neravnotežij, ki bi lahko drastično vplivala na njihove napovedi. Majhno in odprto gospodarstvo, ki ustvari z izvozom že 85 odstotkov BDP, je bolj izpostavljeno zunanjim tveganjem, na katera nimamo vpliva. Domača tveganja so povezana s plačno politiko, izidom pogajanj s sindikati javnega sektorja in z razpravo o davčni politiki, ki kroji tudi pričakovanja v podjetniškem sektorju. Vse to lahko vpliva na naložbe in posledično izvoz. Čezmerno zvišanje plač v javnem sektorju bi verjetno v prvem koraku povzročilo višje trošenje zasebnega sektorja, kasneje pa negativno vplivalo na investicije in podjetniške odločitve in celotne javne finance, ocenjuje Vasle.

Slovenija je po podatkih statističnega urada v prvi polovici leta imela 4,2-odstotno rast.
 

Ohlajanje evropskega gospodarstva


Nemčija je najpomembnejša slovenska trgovinska partnerica in dogajanje v največjem evropskem gospodarstvu občutijo tudi slovenska podjetja. Vodilni nemški inštituti so skupno napoved nemške gospodarske rasti za letos popravili z 2,2 na 1,7 odstotka, za prihodnje leto pa z dveh na 1,9 odstotka.

»Zagon v nemškem gospodarstvu popušča. Povpraševanje iz tujine je šibkejše, podjetja pa očitno občutijo pomanjkanje delovne sile v proizvodnji,« je pojasnil vodja oddelka za gospodarske napovedi na inštitutu RWI iz Essna Roland Döhrn. Tveganja za nemško in mednarodno gospodarstvo so se od pomladi povečala zaradi trgovinskih napetosti, možnosti nedogovora pri brexitu in potencialne dolžniške krize v Italiji, so še sporočili münchenskem inštituta Ifo.
 

Komentarji: